Predelava neizrabljenih postrešij je najbolj ekonomična možnost pridobitve novih bivalnih prostorov: izvedbeno najcenejša in najhitrejša, formalno pa najmanj zahtevna, hkrati pa izboljšuje izrabo stavbnega zemljišča.

Suhomontažna gradnja omogoča optimalno izvedbo podstrešnih bivlnih prostorov tako v novogradnji kot tudi pri obstoječih objektih:

• sistem temelji na uporabi mavčnih plošč, vijačenih na različne vrste podkonstrukcij, v kombinaciji z izolacijskimi materiali izpolnjuje vse zahteve visokega bivalnega udobja;
• suh način izvedbe ne izpostavlja že vgrajenih materialov vlagi, kar je še posebej pomembno pri pretežno lesenih konstrukcijah podstrešij;
• majhno onesnaženje i poraba časa omogočajo izvedbo ob najmanjših motnjah za obstoječe uporabnike zgradbe;
• v izdelane prostore se je mogoče vseliti takoj po izgotovitvi;
• z uporabo ognjevzdržnih plošč je možno zagotoviti visoko stopnjo požarne varnosti.

Pri predelavi podstrešij v bivalne prostore pridejo v poštev različne vrste suhomontažnih konstrukcij: montažne stene, obešeno stropovi, stropne in stenske obloge, suhi estrihi in tudi mansardne obloge. Poleg običajne standardne izvedbe podkonstrukcije za oblogo mansarde s kovinskimi profili CD 60/27 mm, je na trgu tudi sistem F530.

Postopek izoliranja

Izolacijski material ustrezne debeline se pritrdi med špirovce ali poveznike. Širina izolacije naj bi bila požnosti vsaj 2 cm večja, kot je razdalja med elementi strešne konstrukcije tako, da se jim tesno prilega. Pri tem je potrebno zagotoviti še prostor za odzračevanje med izolacijo in primarno kritino oziroma strešniki. Špirovci morajo biti tudi s spodnje strani obdani z izolacijo cca 5 cm ali več, da ne pride do toplotnih mostov skozi les. Pred vijačenjem plošč je potrebno vgraditi še parno oviro s spodnje strani za preprečitev prekomernega prodiranja vlage iz prostora v izolacijo. Zelo pomembno je, da je parna ovira pravilno vgrajena in zatesnjena, kajti nepravilna vgradnja le – te nam lahko izniči še tako dobre izračune toplotne izolirnosti mansarde.

Postopek podkonstrukcije

Ko se po celotni površini predvidene obloge položi toplotno izolacijo ter parno oviro, se prečno na špirovce pritrdi nosilno podkonstrukcijo za poševnino ozroma strop. Na posebna kovinska držala privijačena na elemente strešne konstrukcije, se pritrdi kovinske profile v medosnem razmiku 50 cm. Odmik profilov od strešne konstrukcije je nastavljiv in odvisen od debeline izolacije. Z regulacijo pritrditve profilov je potrebno poravnati površino, na katero se pritrdi obloga iz plošč.

Oblaganje s ploščami

Plošče se privijači prečno na podkonstukcijo. V primeru požarno varnostnih zahtev se vgrajuje ognjevzdržne plošče v eni ali več plasteh, kar je odvisno od zahtevane varnosti. Razdalja med vijaki ne sme biti večja kot 17 cm. Pri dvoplastnih oblogah je potrebno paziti, da so stiki obeh plasti plošč med seboj zamaknjeni – vsaj za eno razdaljo med profili.

V prenovi objekta se spopadamo z različnimi dilemami in težavami in ena iz med stvari na katere moramo biti pozorni je, izboljšanje toplotne in zvočne zaščite, kar pa lahko storimo z uporabo stenske obloge s kovinsko podkonstrukcijo. Z njo ne dosežemo samo odličen rezultat, temveč tudi odlično toplotno in zvočno zaščito. Prednost tovrstne obloge je tudi, da v votli del med steno in mavčno ploščo brez težav položimo najrazličnejše inštalacijske vode, kar dodatno olajša delo in prihrani marsikatero nevšečnost pri prenovah in popravilih.

Podkonstrukcija je lahko izdelana iz kovinskih C profilov ali lesenih letev, za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake TN 35, pza pritrditev na kovinsko podkonstrukcijo pa vijake TN 25. Pri kovinski podkonstrukciji uporabimo stropne U profile 28×27, ki jih z zidnimi vložki pritrdimo v tla in strop. Pod profile predhodno zalepimo samolepilni tesnilni trak. V pritrjene Uprofile zataknemo vertikalne C profile 27×60, v medosno razdalji 62,5 cm, ki jih v steno zasidramo z direktnimi ali akustičnimi pritrdili na vsakih 150 cm. Prav tako pa tudi tukaj pod pritdila zalepimo tesnilni trak.

Oblogo lahko tvorita en ali dva sloja mavčnih plošč, in sicer morajo biti pri dvoslojni oblogi stiki drugega sloja zamaknjeni glede na prvi sloj za polovico širine plošče. Pomembno je tudi, da za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake: obloga 2 x 12,5 mm TN 45; obloga 2 x 15 mm TN 55. Za kovinsko podkonstrukcijo pa uporabimo: obloga 2 x 12,5 mm TN 35; obloga 2 x 15 mm TN 45. Če želimo še dodatno izboljšati zvočno zaščito, naj bo razmak med prednjim robom podkonstrukcije in obstoječo nosilno steno vsaj 50 mm.

Ko omenjamo predelne stene s kovinsko podkonstrukcijo, moramo povedati, da so le – te enakovredna alternativa >>lahkim<< masivnim notranjim predelnim stenam in zaradi hitre in suhe montaže ter majhne debeline se te predelne stene z odličnimi toplotnimi, požarnimi in zvočnimi lastnostmi vedno bolj uporabljajo na najrazličnejših področjih, saj so stabilne, obremenljive in skrbijo za potreben mir in udobje v prostoru. Notranje predelne stene morajo poleg osnovne funkcije, ki je ločevanje prostorov, izpolnjevati tudi zvočnozaščitno in / ali požarnozaščitno, po potrebi pa tudi toplotnozaščitno nalogo. Na splošno lahko tehnično te naloge rešimo optimalno in enostavno, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti stikom sten s stropom, vgradnji vrat in oken, instalacijskim vodom in izdelavi vodoravnih in navpičnih stikov med ploščami.

Ena iz med nalog predelnih sten je, da opravljajo pregradno funkcijo med bivalnimi prostori in znotraj posamezne bivalne enote. Rezultati meritev zvoka potrjujejo izjemno zvočno izolativnost predelnih sten: do 77 dB. Pregradna stena med dvema stanovanjema ima le – ta nalogo, da v primeru požara omeji požar na stanovanjsko enoto, v katerem je nastal. Istočasno stena izpolnjuje tudi vse zahteve glede zvočne in toplotne zaščite. Ne smemo pa pozabiti tudi na drugo prednost predelnih sten, in sicer je to enostavna vgraditev električnih in sanitarnih inštalacij v votli del stene, ne da bi pri tem bili okrnjeni zvočna in požarna zaščita. Pohvali se lahko z lahko stensko konstrukcijo, ki je sestavljena iz podkonstrukcije in obloge, pra je izdelana iz kovinskih profilov iz pocinkane jeklene pločevine ali lesenih letev, nanjo pa je iz obeh strani pritrjena eno- ali večslojna obloga iz mavčnih plošč.

Pri realizaciji velikih projektov, kot so pisarniški prostori ali upravne zgradbe, sta gospodarnost in estetika pr načrtovanju stropov velikega pomena. V zahodni evropi predstavljajo rastrski stropni sistemi in prostovpeti stropni sistemi v hodnikih splošni standard tehnike. Prav tako se v Sloveniji ti sistemi zaradi prednosti le – teh vse bolj pogosteje uporabljajo in počasi tudi nadomeščajo standardne strope z vidno kovinsko rastrsko konstrukcijo 600 x 600 mm.

Glavna zahteva pri velikih projektih je fleksibilna razdelitev prostorov, kajti investitor lahko razdelitev prilagodi konkretnim zahtevam trenutnim zahtevam izkoriščanja objekta, kar pomeni, da pri vselitvi uporabnikov in izselitvi lahko z minimalnimi stroški izpolnijo želje po prostorski spremembi. Montažo stropa se izvede še pred postavitvijo mobilnih pregradnih sten, t.i. nadomestni profil skrbi za stik s steno. Statična trdnost se doseže z obešali in stensko prečno ojačitvijo. Osna rastrska porazdelitev stropnega sistema poteka glede na obstoječi stavbni raster, ki je odvisen od oken in stebrov. Osni razmak lahko znaša med 1, 20 in 2,50 m. Pod vsakim profilom se tako lahko postavi stena, ki se zaključi ob oknu in stebru. Stropne plošče se položi med rastrske profile. Možnost oblikovanja nima v tem primeru nikakršnih meja, kajti različne oblike robov pri sistemih I in F lahko neomejeno kombiniramo. S kombinacijo robov AW/SK in GN/SK so dilatacijske fuge skoraj nevidne, s tem pa nastane posebno homogena stropna optika, ki zadovolji tudi najvišje estetske zahteve. Dodatne možnosti oblikovanja prostorske optike omogočajo številni površinski vzorci.

Načrtovalci in arhitekti se poleg reševanja statičnih požarno – zaščitnih in drugih gradbeno fizikalnih zahtev vedno bolj pogosto srečujejo tudi z reševanjem akustičnih problemov. Stropna sistema F in I lahko z vidika prostrorske akustike izpolnita večino zahtev, in sicer z dodatnim barvnim slojem na hrbtni strani, s spremembo prostorninske teže, debeline ali dodatno zaporno absorbcijsko plastjo. Odločilen vpliv na prehod zvoka pa imajo seveda spremljajoči gradbeni elementi, kot so pregradne stene, vrata, okna, itd., kajti le – ti morajo izpolnjevati vsaj enake zahteve po zvočni zaščiti, kajti le – ta je odvisna od zvočne zaščite vseh elementov, ki se nahajo v prostoru. Absorbcijo zvoka v pisarniških prostorih lahko dosežemo z uporabo prave površinske strukture, oziroma z optimalnim oblikovanjem stropnih plošč.

Pri vežah in hodnikih so v vseh gradbenih projektih z vidika gospodarnosti, funkcionalnosti in estetike občutljiva področja, ker so v njih nameščeni glavni, oziroma življenjski vodi stavbe in je z ene strani potrebno zagotoviti enostaven dostop v votli del stropa zaradi vzdrževalnih del ali naknadne vgradnje inštalacij, po drugi strani pa ozki in dolgi prostori zahtevajo homogeno stropno strukturo, kjer se še vedno zahteva rastrski strop z vidno konstrukcijo v formatu 600 x 600 mm, pri čemer je razmerje cena – učinek pri sistemu F daleč ugodnejše kot pri običajnih stropnih sistemih in nudi v primerjavi z njimi tudi nekatere odločilne prednosti.

Stik s steno je izdelan s posebnim L – ali stopničastim stenskim kotnim profilom, prečna ojačitev pa omogoča prosto vpet nosilni profil. Ker v strop ni potrebno vrtanje, pri montaži ni potrebno upoštevati že položenih vodov. Montažni čas pa se v primerjavi z vloženimi ploščami občutno skrajša, saj ni potrebno rezanje in upasovanje plošč. Hodnik lahko po celotni površini odpremo brez večjih stroškov in z ustrezno izbiro robov lahko poudarimo prečne stike. Kar zadeva robove, so nam na voljo različne opcije, in sicer ostri rob, poglobljeni rob, zakrit rob, snemljiv rob. Omeniti je potrebno tudi, da je pri obeh sistemih možna integracija raznih svetil, potrebno je le upoštevati dimenzije, težo in obliko luči v odvisnosti od velikosti stropnih plošč. Tračni ali t. i. >>BANDRASTER<< stropni rastrski sistemi in prosto vpeti sistemi v območju hodniških stropov nudijo številne možnosti, ki dolgoročno predstavljajo odlične rešitve z vidika stroškov, funkcionalnosti in estetike.

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi je publikacija oziroma priročnik, ki za vse udeležence v suhomontažni gradnji predstavlja skupno platformo za jasno in nedvoumno komunikacijo, ki zagotavlja kakovost končnega izdelka. Publikacija bo, oziroma je že postala nepogrešljivo orodje za strokovno delovanje arhitekta in pomaga vzpostaviti novo, višjo raven tehnične kakovosti gradnje v slovenskem prostoru.

V sklopu standardiziranih popisov del za suhomontažno gradnjo smo v prejšnjem prispevku namenili nekaj osnovnih podatkov, obračunu in normativom o dogovorjenih standardih, višinah, izolacijskih slojih, izvedbah, razredu požarne varnosti in zvočne zaščite, hkrati pa smo vam obljubili tudi nadaljevanje, ki zajema premazna sredstva, obračune izrezov, odprtin, nekaj o vgradnih materialih in o samih posebnostih odrov, itd..

Če kar takoj preidemo na dela, ki so nam še ostala in so v suhomontažni gradnji nepogrešljiva, naj omenimo premazna sredstva, ki se morajo glede vrste in sestave ujemati z vsakokratnim namenom uporabe, med seboj pa morajo biti usklajena. Za podlage iz mavčno – kartonskih plošč premazna sredstva, ki so na osnovi apna, vodnega stekla in silikata niso primerna, pri disperzijskih silikatnih barvah pa je potrebno upoštevati nasvete proizvajalca sredstva. Omeniti je potrebno tudi, da pri mavčno – kartonskih površinah, ki so daljše obdobje izpostavljene učinkovanju svetlobe in se posledično lahko pojavi porumenelost, je potrebno pred nanosom premaza najprej uporabiti poizkusni premaz preko več plošč, vključno z obdelanimi stiki. Grundiranje površine se izvede in obračuna po celotni površini, medtem ko je nanos zapornega sredstva, ki naj bi preprečil učinkovanje s podlage na naneseni premaz upoštevan potem pri slikopleskarskih delih.

Pri obračunavanju izrezov, in sicer pri izrezih v ploščah kjer je vključeno tudi zapiranje inštalacijskih in vgradnih delov, ki so zmontirani pred montažo obloge, le – teh ne obračunavamo posebej, če zanje ni potrebna ojačitev konstrukcije. Vse ostale izvrtine, izrezi in preboji pa se obračunajo posebej, kar pa v publikaciji najdemo v poglavju pod Dodatnimi deli. Prav tako se dodatne pozicije za ognjevarne ali impregnirane mavčno – kartonske plošče, če niso izrecno navedene v posameznih postavkah popisa del, navedene v poglavju Dodatna dela, ki se obračunajo posebej.

Kar zadeva vgradne materiale, morajo le – ti ustrezati določenim, predpisanim standardom, in sicer mavčno – kartonske plošče morajo ustrezati standardu SIST EN 52O, profili standardu SIST EN 14195 v povezavi z DIN 18182, vijaki pa standardu SIST EN 14566. Pri fugirnih masah je potrebno uporabiti tiste, ki ustrezajo standardu SIST EN 13963 (DIN 1168), izolacija pa standardu SIST EN 13162. Elementi kasetnih in lamelnih spuščenih stropov morajo ustrezati standardu SIST EN 13964.

Pri stropih imamo nekaj posebnosti, ki jih je potrebno omeniti, in sicer pri postavitvi odrov je v osnovni ceni vkalkuliran delovni oder do delovne višine 3,20m (meri se od zgornjega nivoja tal do spodnjega nivoja primarnega stropa, na katerega je pritrjena podkonstrukcija spuščenega stropa. Če ni drugače navedeno, je pri poševnih površinah v osnovno ceno vkalkuliran tudi nagib do 5%. Odstopanja na podlagi projekta od vodoravne ali navpične ravnine do 5% veljajo kot vodoravne ali navpične, nad 5% pa kot poševne. Odstotek se izračuna iz razmerja med sosednjima pravokotnima stranema, poševnine se odštejeo od dejanske površine. Navpične stropne površine se priračunajo k stropni površini. Če ni drugače navedeno je obešalna višina do 50 cm vkalkulirana v osnovni ceni (meri se od spodnjega roba primarnega nosilnega stropa do spodnjega roba gotovega obešenega stropa).

Ko je predmet obračuna podkonstrukcija mavčno – kartonskih sistemov iz stropnih C profilov vodoravnih in poševnih stropnih ter stenskih navpičnih oblog, se z direktnimi nastavljivimi obešali montira neposredno na nosilno podlago, v osnovno ceno pa je vkalkulirana montaža vodoravnih, poševnih ali navpičnih oblok, pri katerih znaša maksimalni odmik konstrukcije 10 cm, kar se meri od primarne konstrukcije do zunanjega roba C profila.