SANACIJA, MODERNIZACIJA IN PREOBRAZBA MANSARDE
Sanacija in modernizacija obstoječihgradbenih substanc predstavlja eno najpomembnejših projektivnih in gradbenih dejavnosti. Predvsem historično tkivo je tisto, ki zaradi nefleksibilnosti zahteva celosten pristop pri prenovi. Prav tako se srečujemo z relatvno mlajšim stavbnim tkivom, ki ne izpolnjuje sodobnih zahtev po toplotni, zvočni in požarni zaščiti in ne more zagotavljati bivalnega ugodja, kot ga pričakujemo pri sodobnih objektih. Pred začetkom prenove starejših objektov je priporočljivo, da konstrukcijo pregleda strokovnjak, kajti od objektivne ocene stanja konstrukcijskih delov je odvisno, kateri ukrepi so nujni pri prenovi. Preveriti je potrebno tudi, ali so konstrukcije še uporabne ali potrebne zamenjave. Zuporabo podstrešja v bivalne manene se spremenijo tudi zahteve požarne odpornosti konstrukcij, toplotna in zvočna zaščita ter zaščita pred vlago. Statično stabilnost in izpolnjevanje gradbenofizikalnih zahtev je treba dokazati s projektom, zato investitorji, ki želijo prenoviti podstrešje, morajo pridobiti gradbeno dovoljenje.
Strešna površina kot pretežno tesarska lesena konstrukcija s kompleksno sestavo slojev predstavlja del objekta, ki je podvržen strogim zahtevam glede zaščite pred zunanjimi vplivi kot so dež, sneg in veter; statike, gradbene fizike in sestave. Zaradi gradbenofizikalnih napak ali pomanjkljivosti pri gradnji / prenovi vedno znova prihaja do poškodb strešne konstrukcije. V gradbenofizikalnem smislu obstaja večje število konstrukcij, ki se razlikujejo po vgrajenih slojih, vrsti in debelini izolacijskega sloja in načinu vgradnje. Izhodišča za izbrano izvedbo naj vedno vsebujejo tehten premislek o zaščiti pred požarom, zvočni in toplotni zaščiti ter zaščiti pred vlago. Kot najpogosteje izvedena konstrukcija je prisotna streha v naklonu, s špirovci kot nosilnimi elementi in toplotnozaščitnim slojem med njimi.
Toplotna zaščita mora biti obdelana v projektni dokumentaciji, v praksi pa to pomeni, da bo med špirovce vgrajen toplotnoizolacijski sloj določene debeline, njegova sposobnost izolacije pa je opredeljena z U – faktorjem. Višina špirovcev bo verjetno prenizka za predpisano debelino izolacije, zato so sistemi obloge strešine zasnovani tako, da omogočajo vgradnjo dodatnega sloja toplotne izolacije. V zadnjih letih so se kot učinkovite izkazale tudi izolacije, ki jih vpihujemo v votli prostor strešne konstrukcije. Poleg toplotne zaščite pa moramo biti pozorni tudi na zaščito pred vlago, zatesnitev proti vetru, inštalacijski nivo, na zvočno zaščito podstrešja, kar bomo podrobno opisali v prihodnjem prispevku.