Pomembne točke v gradnji kjer prihaja do nepravilnosti vgradnje izolacije
Pri gradnji je eden pomembnejših dejavnikov ravno izolacija in v izogib težavam, ki se pojavijo pri nestrokovni gradnji, kot so kondenz in plesen moramo biti pozorni na pomembne točke, kjer mora biti le -ta ustrezno in strokovno vgrajena.
Stik strehe s steno je točka, kjer se morata srečati toplotna izolacija zidu in izolacija stropa, ki meji na podstreho. To je stalna kritična točka kjer izolacija ni dosledno izvedena, posledica pa je rosenje zgornjega roba stene v notranjosti stavbe in nato pojav plesni. Pogosto se ugotovi, da tisti, ki je polagal izolacijo na strop, dela ni izvedel dosledno, saj je moral delati skrčen, na kolenih ali celo leže in je lahko rezultat slabo vgrajena izolacija. Če se tej točki hočemo izogniti, je ena od rešitev, da dozidamo del zidu in nanj naslonimo streho, zaradi česar postane ta točka dostopna z obeh strani zidu, polaganje izolacije pa enostavnejše.
Veliko sodobnih enodružinskih hiš ima osrednji bivalni del izveden brez vmesnih stropov, zato je možen pogled do slemena, notranjost pa daje občutek izjemne prostornosti. Ob strani navadno ostane dvignjena galerija, ki jo uporabljajo za počitek ali branje knjig. Če ima stavba še radiatorsko ogrevanje, lahko kljub dobro izvedeni in zadostni izolaciji v slemenu nastanejo problemi z rosenjem. Pod stropom se zbira ogret zrak, s temperaturo preko 25°C, in če je zunaj hladno, lahko na tej točki razlika temperatur znotraj/ zunaj preseže 50°C. To pa je razlika, ki jo današnji materiali in način izvedbe dolgoročno ne morejo prenesti brez posledic. Rešitev je opuščanje take izvedbe ali namestitev vidnega stropnega ventilatorja, ki omogoča pospešeno kroženje zraka v tem predelu.
Priključek strehe nadstreška na steno stanovanjske stavbe običajno izvedemo pred polaganjem izolacije. To je tudi točka, kjer zunanje toplotne izolacije ne moremo naknadno vgraditi, dobili smo toplotni most in vse probleme, ki sledijo, zato moramo naslon za nadstrešek vedno izvesti s pomočjo kovinskih konzol, ki ta del strehe, za debelino izolacije odmaknejo od stene.
Izolacijske heraklit plošče so sicer odličen gradbeni pripomoček, saj plast lesnocementnih vlaken na eni ali na obeh straneh stiroporne sredice, omogoča dobro oprijemljivost za vse materiale. Pomanjkljivost le -teh pa je različen raztezek sredice in lesnocementne plasti, saj lahko plošče začne zvijati, če smo z njimi izvedli zunanjo izolacijo sten stavbe. Posledica je odstopanje od sten in pojav razpok. To lahko preprečimo, če lesnocementno plast prerežemo razdalji 0.5 m, na obeh straneh. Pri tem zareza na eni in drugi strani ne sme biti na istem mestu temveč v zamiku, podobno kot polagamo opeke v zidu. Plošče so dolge 2 metra, zato so sile pri zvijanju lahko še toliko večje.