STENSKA OBLOGA S KOVINSKO PODKONSTRUKCIJO

STENSKA OBLOGA S KOVINSKO PODKONSTRUKCIJO

V prenovi objekta se spopadamo z različnimi dilemami in težavami in ena iz med stvari na katere moramo biti pozorni je, izboljšanje toplotne in zvočne zaščite, kar pa lahko storimo z uporabo stenske obloge s kovinsko podkonstrukcijo. Z njo ne dosežemo samo odličen rezultat, temveč tudi odlično toplotno in zvočno zaščito. Prednost tovrstne obloge je tudi, da v votli del med steno in mavčno ploščo brez težav položimo najrazličnejše inštalacijske vode, kar dodatno olajša delo in prihrani marsikatero nevšečnost pri prenovah in popravilih.

Podkonstrukcija je lahko izdelana iz kovinskih C profilov ali lesenih letev, za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake TN 35, pza pritrditev na kovinsko podkonstrukcijo pa vijake TN 25. Pri kovinski podkonstrukciji uporabimo stropne U profile 28×27, ki jih z zidnimi vložki pritrdimo v tla in strop. Pod profile predhodno zalepimo samolepilni tesnilni trak. V pritrjene Uprofile zataknemo vertikalne C profile 27×60, v medosno razdalji 62,5 cm, ki jih v steno zasidramo z direktnimi ali akustičnimi pritrdili na vsakih 150 cm. Prav tako pa tudi tukaj pod pritdila zalepimo tesnilni trak.

Oblogo lahko tvorita en ali dva sloja mavčnih plošč, in sicer morajo biti pri dvoslojni oblogi stiki drugega sloja zamaknjeni glede na prvi sloj za polovico širine plošče. Pomembno je tudi, da za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake: obloga 2 x 12,5 mm TN 45; obloga 2 x 15 mm TN 55. Za kovinsko podkonstrukcijo pa uporabimo: obloga 2 x 12,5 mm TN 35; obloga 2 x 15 mm TN 45. Če želimo še dodatno izboljšati zvočno zaščito, naj bo razmak med prednjim robom podkonstrukcije in obstoječo nosilno steno vsaj 50 mm.

Ko omenjamo predelne stene s kovinsko podkonstrukcijo, moramo povedati, da so le – te enakovredna alternativa >>lahkim<< masivnim notranjim predelnim stenam in zaradi hitre in suhe montaže ter majhne debeline se te predelne stene z odličnimi toplotnimi, požarnimi in zvočnimi lastnostmi vedno bolj uporabljajo na najrazličnejših področjih, saj so stabilne, obremenljive in skrbijo za potreben mir in udobje v prostoru. Notranje predelne stene morajo poleg osnovne funkcije, ki je ločevanje prostorov, izpolnjevati tudi zvočnozaščitno in / ali požarnozaščitno, po potrebi pa tudi toplotnozaščitno nalogo. Na splošno lahko tehnično te naloge rešimo optimalno in enostavno, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti stikom sten s stropom, vgradnji vrat in oken, instalacijskim vodom in izdelavi vodoravnih in navpičnih stikov med ploščami.

Ena iz med nalog predelnih sten je, da opravljajo pregradno funkcijo med bivalnimi prostori in znotraj posamezne bivalne enote. Rezultati meritev zvoka potrjujejo izjemno zvočno izolativnost predelnih sten: do 77 dB. Pregradna stena med dvema stanovanjema ima le – ta nalogo, da v primeru požara omeji požar na stanovanjsko enoto, v katerem je nastal. Istočasno stena izpolnjuje tudi vse zahteve glede zvočne in toplotne zaščite. Ne smemo pa pozabiti tudi na drugo prednost predelnih sten, in sicer je to enostavna vgraditev električnih in sanitarnih inštalacij v votli del stene, ne da bi pri tem bili okrnjeni zvočna in požarna zaščita. Pohvali se lahko z lahko stensko konstrukcijo, ki je sestavljena iz podkonstrukcije in obloge, pra je izdelana iz kovinskih profilov iz pocinkane jeklene pločevine ali lesenih letev, nanjo pa je iz obeh strani pritrjena eno- ali večslojna obloga iz mavčnih plošč.

 

KO ESTETIKA, FUNKCIONALNOST IN NIZKI STROŠKI NAJDEJO SKUPNO POT V GRADBENIŠTVU

KO ESTETIKA, FUNKCIONALNOST IN NIZKI STROŠKI NAJDEJO SKUPNO POT V GRADBENIŠTVU

Pri realizaciji velikih projektov, kot so pisarniški prostori ali upravne zgradbe, sta gospodarnost in estetika pr načrtovanju stropov velikega pomena. V zahodni evropi predstavljajo rastrski stropni sistemi in prostovpeti stropni sistemi v hodnikih splošni standard tehnike. Prav tako se v Sloveniji ti sistemi zaradi prednosti le – teh vse bolj pogosteje uporabljajo in počasi tudi nadomeščajo standardne strope z vidno kovinsko rastrsko konstrukcijo 600 x 600 mm.

Glavna zahteva pri velikih projektih je fleksibilna razdelitev prostorov, kajti investitor lahko razdelitev prilagodi konkretnim zahtevam trenutnim zahtevam izkoriščanja objekta, kar pomeni, da pri vselitvi uporabnikov in izselitvi lahko z minimalnimi stroški izpolnijo želje po prostorski spremembi. Montažo stropa se izvede še pred postavitvijo mobilnih pregradnih sten, t.i. nadomestni profil skrbi za stik s steno. Statična trdnost se doseže z obešali in stensko prečno ojačitvijo. Osna rastrska porazdelitev stropnega sistema poteka glede na obstoječi stavbni raster, ki je odvisen od oken in stebrov. Osni razmak lahko znaša med 1, 20 in 2,50 m. Pod vsakim profilom se tako lahko postavi stena, ki se zaključi ob oknu in stebru. Stropne plošče se položi med rastrske profile. Možnost oblikovanja nima v tem primeru nikakršnih meja, kajti različne oblike robov pri sistemih I in F lahko neomejeno kombiniramo. S kombinacijo robov AW/SK in GN/SK so dilatacijske fuge skoraj nevidne, s tem pa nastane posebno homogena stropna optika, ki zadovolji tudi najvišje estetske zahteve. Dodatne možnosti oblikovanja prostorske optike omogočajo številni površinski vzorci.

Načrtovalci in arhitekti se poleg reševanja statičnih požarno – zaščitnih in drugih gradbeno fizikalnih zahtev vedno bolj pogosto srečujejo tudi z reševanjem akustičnih problemov. Stropna sistema F in I lahko z vidika prostrorske akustike izpolnita večino zahtev, in sicer z dodatnim barvnim slojem na hrbtni strani, s spremembo prostorninske teže, debeline ali dodatno zaporno absorbcijsko plastjo. Odločilen vpliv na prehod zvoka pa imajo seveda spremljajoči gradbeni elementi, kot so pregradne stene, vrata, okna, itd., kajti le – ti morajo izpolnjevati vsaj enake zahteve po zvočni zaščiti, kajti le – ta je odvisna od zvočne zaščite vseh elementov, ki se nahajo v prostoru. Absorbcijo zvoka v pisarniških prostorih lahko dosežemo z uporabo prave površinske strukture, oziroma z optimalnim oblikovanjem stropnih plošč.

Pri vežah in hodnikih so v vseh gradbenih projektih z vidika gospodarnosti, funkcionalnosti in estetike občutljiva področja, ker so v njih nameščeni glavni, oziroma življenjski vodi stavbe in je z ene strani potrebno zagotoviti enostaven dostop v votli del stropa zaradi vzdrževalnih del ali naknadne vgradnje inštalacij, po drugi strani pa ozki in dolgi prostori zahtevajo homogeno stropno strukturo, kjer se še vedno zahteva rastrski strop z vidno konstrukcijo v formatu 600 x 600 mm, pri čemer je razmerje cena – učinek pri sistemu F daleč ugodnejše kot pri običajnih stropnih sistemih in nudi v primerjavi z njimi tudi nekatere odločilne prednosti.

Stik s steno je izdelan s posebnim L – ali stopničastim stenskim kotnim profilom, prečna ojačitev pa omogoča prosto vpet nosilni profil. Ker v strop ni potrebno vrtanje, pri montaži ni potrebno upoštevati že položenih vodov. Montažni čas pa se v primerjavi z vloženimi ploščami občutno skrajša, saj ni potrebno rezanje in upasovanje plošč. Hodnik lahko po celotni površini odpremo brez večjih stroškov in z ustrezno izbiro robov lahko poudarimo prečne stike. Kar zadeva robove, so nam na voljo različne opcije, in sicer ostri rob, poglobljeni rob, zakrit rob, snemljiv rob. Omeniti je potrebno tudi, da je pri obeh sistemih možna integracija raznih svetil, potrebno je le upoštevati dimenzije, težo in obliko luči v odvisnosti od velikosti stropnih plošč. Tračni ali t. i. >>BANDRASTER<< stropni rastrski sistemi in prosto vpeti sistemi v območju hodniških stropov nudijo številne možnosti, ki dolgoročno predstavljajo odlične rešitve z vidika stroškov, funkcionalnosti in estetike.

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_2. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_2. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi je publikacija oziroma priročnik, ki za vse udeležence v suhomontažni gradnji predstavlja skupno platformo za jasno in nedvoumno komunikacijo, ki zagotavlja kakovost končnega izdelka. Publikacija bo, oziroma je že postala nepogrešljivo orodje za strokovno delovanje arhitekta in pomaga vzpostaviti novo, višjo raven tehnične kakovosti gradnje v slovenskem prostoru.

V sklopu standardiziranih popisov del za suhomontažno gradnjo smo v prejšnjem prispevku namenili nekaj osnovnih podatkov, obračunu in normativom o dogovorjenih standardih, višinah, izolacijskih slojih, izvedbah, razredu požarne varnosti in zvočne zaščite, hkrati pa smo vam obljubili tudi nadaljevanje, ki zajema premazna sredstva, obračune izrezov, odprtin, nekaj o vgradnih materialih in o samih posebnostih odrov, itd..

Če kar takoj preidemo na dela, ki so nam še ostala in so v suhomontažni gradnji nepogrešljiva, naj omenimo premazna sredstva, ki se morajo glede vrste in sestave ujemati z vsakokratnim namenom uporabe, med seboj pa morajo biti usklajena. Za podlage iz mavčno – kartonskih plošč premazna sredstva, ki so na osnovi apna, vodnega stekla in silikata niso primerna, pri disperzijskih silikatnih barvah pa je potrebno upoštevati nasvete proizvajalca sredstva. Omeniti je potrebno tudi, da pri mavčno – kartonskih površinah, ki so daljše obdobje izpostavljene učinkovanju svetlobe in se posledično lahko pojavi porumenelost, je potrebno pred nanosom premaza najprej uporabiti poizkusni premaz preko več plošč, vključno z obdelanimi stiki. Grundiranje površine se izvede in obračuna po celotni površini, medtem ko je nanos zapornega sredstva, ki naj bi preprečil učinkovanje s podlage na naneseni premaz upoštevan potem pri slikopleskarskih delih.

Pri obračunavanju izrezov, in sicer pri izrezih v ploščah kjer je vključeno tudi zapiranje inštalacijskih in vgradnih delov, ki so zmontirani pred montažo obloge, le – teh ne obračunavamo posebej, če zanje ni potrebna ojačitev konstrukcije. Vse ostale izvrtine, izrezi in preboji pa se obračunajo posebej, kar pa v publikaciji najdemo v poglavju pod Dodatnimi deli. Prav tako se dodatne pozicije za ognjevarne ali impregnirane mavčno – kartonske plošče, če niso izrecno navedene v posameznih postavkah popisa del, navedene v poglavju Dodatna dela, ki se obračunajo posebej.

Kar zadeva vgradne materiale, morajo le – ti ustrezati določenim, predpisanim standardom, in sicer mavčno – kartonske plošče morajo ustrezati standardu SIST EN 52O, profili standardu SIST EN 14195 v povezavi z DIN 18182, vijaki pa standardu SIST EN 14566. Pri fugirnih masah je potrebno uporabiti tiste, ki ustrezajo standardu SIST EN 13963 (DIN 1168), izolacija pa standardu SIST EN 13162. Elementi kasetnih in lamelnih spuščenih stropov morajo ustrezati standardu SIST EN 13964.

Pri stropih imamo nekaj posebnosti, ki jih je potrebno omeniti, in sicer pri postavitvi odrov je v osnovni ceni vkalkuliran delovni oder do delovne višine 3,20m (meri se od zgornjega nivoja tal do spodnjega nivoja primarnega stropa, na katerega je pritrjena podkonstrukcija spuščenega stropa. Če ni drugače navedeno, je pri poševnih površinah v osnovno ceno vkalkuliran tudi nagib do 5%. Odstopanja na podlagi projekta od vodoravne ali navpične ravnine do 5% veljajo kot vodoravne ali navpične, nad 5% pa kot poševne. Odstotek se izračuna iz razmerja med sosednjima pravokotnima stranema, poševnine se odštejeo od dejanske površine. Navpične stropne površine se priračunajo k stropni površini. Če ni drugače navedeno je obešalna višina do 50 cm vkalkulirana v osnovni ceni (meri se od spodnjega roba primarnega nosilnega stropa do spodnjega roba gotovega obešenega stropa).

Ko je predmet obračuna podkonstrukcija mavčno – kartonskih sistemov iz stropnih C profilov vodoravnih in poševnih stropnih ter stenskih navpičnih oblog, se z direktnimi nastavljivimi obešali montira neposredno na nosilno podlago, v osnovno ceno pa je vkalkulirana montaža vodoravnih, poševnih ali navpičnih oblok, pri katerih znaša maksimalni odmik konstrukcije 10 cm, kar se meri od primarne konstrukcije do zunanjega roba C profila.

 

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi predstavlja zelo koristen priročnik vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material, ki je prikazan v piblkaciji, bo pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov zelo dobrodošel pripomoček tako za naročnika kot za projektanta, pri načrtovanju gradnje.

Če pri posameznih pozicijah ni nekih drugačnih določil, veljajo kot kritetriji enakovrednosti značilnih navedenih izvedb vse tehnične specifikacije, ki so opisane, zlasti tudi konstruktivna sestava in tehnične lastnosti posameznih delov konstrukcije in skupne konstrukcije, kakor tudi posebne lastnosi, ki so vsebovane v tehnični dokumentaciji proizvajalca značilnih navedenih izdelkov. Kot pogodbeni standard je za mavčno – kartonske sisteme dogovorjen avstrijski standard ONORM B 2206, za kasetne in lamelne spuščene strope pa velja privzeti standard SIST EN 13964.

Prav tako, v primeru, da višine niso navedene, se pri kalkulaciji upoštevajo višine sten in stenskih oblog do 3,20m, ob upoštevanju morebitnih konstruktivnih dodatnih ukrepov. Za težavnost dela nad 3,20m višine pa se obračuna doplačilo. Naj omenimo še, da so v primeru, ko ni drugih navedb stenske konstrukcije s kovinskimi stojkami nenosilne in neprestavljive.

Pri stikih sten s sosednjimi gradbenimi elementi je v enotni ceni potrebno vkalkulirati togi stik profilov s tesnilnim tkalom s steno, stropom in tlemi. Vse ostale vrste stikov pa se obračuna nato posamezno. Pri izolacijskem sloju je v ceni stenskih sistemov, v kolikor ni navedeno drugače vkalkuliran 5cm debel izolacijski sloj iz samonosne izolacije, pri vseh ostalih sistemih pa se potem izolacija samodejno ne upošteva.

Ko govorimo o oižarni odpornosti, moramo biti striktni, da dokazilo o zahtevanem razredu požarne odpornosti za konstrukcijo poda proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik z izjavo o skladnosti. Vsebina mora ustrezati zakonskim zahtevam in če posamezna konstrukcija ni navedena v nacionalnem ali evropskem tehničnem soglasju, se njena požarna odpornost lahko dokazuje s klasifikacijskim poročilom na podlagi EN 13501 – serija. Izvajalec pa mora tudi dati izjavo, da je pri delu upošteval prav vsa določena navodila proizvajalca. Eden od segmentov izolacije je tudi zvočna zaščita, katere zahtevane vrednosti izvajalec dokaže s poročilom o preizkusu pooblaščene intitucije za preizkušanje in nadzor v skladu s standardi SIST EN 140-4 (za stenske konstrukcije) in  SIST EN 717 / 1, v primeru da vrednosti zvočne zaščite niso razvidne že iz nemškega standarda DIN 4109 ali avstrijskega standarda ONORM B 3358 – 6. Izvajalec pa je dolžan izvesti tudi predelne stene, strope, obloge in suhomontažne pode v skladu s projektom zvočne zaščite ali v skladu z elaboratom akustike, ki ju predloži naročnik. Zahtevano zvočno zaščito v objektu dokažemo z merjenjem na gradbišču, če vrednosti zvočne zaščite že niso razvidne iz Pravilnika o zvočni zaščiti, ki je v Uradnem listu RS, št. 14/99, kar pa se zaračuna tudi posebej. Pri površini se obdelava stikov med ploščami in pritrdilnimi sredstvi izvede v skladu z avstrijskih standardom oziroma proizvajalčevimi smernicami. V enotni ceni je v skladu z avstrijskim standardom ONORM B 3415 vklakulirana površina brez posebnih zahtev, izdelava površin s posebnimi zahtevami pa se zaračuna posebej.

V naslednjem prispevku vam bomo predstavili še naslednje smernice standardiziranih popisov del : premazna sedstva, obračun izrezov, obračun odprtin, ognjevarne in impregnirane plošče, vgradni materiali ter posebnosti stropov in ostalo, tako da nas spremljajte.

 

 

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

V delovnem in bivalnem okolju je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor je lahko zunanji ali pa je izvor v notranjosti objekta, kar pomeni da je posledično lahko moteno udobje v delovnem ali bivalnem prostoru.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni preprečevanuju vdora motežih zvokov oziroma hrupa, kar pa ne pomeni da je moteč le zvok iz zunanjosti, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je med drugim tudi, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, ki bo uporabniku zagotovila ustrezene pogoje za počitev, nemoteno delo in sprostitev.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranke in nepregledne, saj je potrebno poleg poznavanja fizikalnih lastnosti, upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so predpisani za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109, v katerem so upoštevane številčne vrednosti, ki temeljijo na rezultatih meritev in se izvajajo že preko dva desetletja.

Doseganje relavantnih lastnosti (požarne zaščite, zvočne zaščite,…) gradbenih elementov, ki so opredeljeni v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili. Da bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neposreden prenos zvoka skozi gradbeni element in pa tudi na prenos zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseg ustrezne zvočne zaščite moramo zagotoviti torej ustrezno zvočno zaščito gradbenih elementov kot tudi vzdolžno zvočno zaščito izolirnosti bočnih gradbenih elementov, kot so tla, stop in obe steni.

Zaščito pred hrupom dosežemo na več načinov, in sicer s suhomotažnimi sistemi – predelnimi stenami in spuščenimi stropi, pri čemer v votle dele vgradimo izolacijski sloj in dosežemo občutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo zvočno energijo. Za izoliranje zunanjih sten z notranje strani so primerne stenske obloge, s katerimi lahko tudi hitro dosežemo gladke in ravne površine, saj poševne in razpokane stene odpravimo brez posebnih zapletov. Ena od opcij je tudi suhi omet, ki je primeren za nevlažne prostore in ga izdelamo tako, da mavčne plošče nalepimo z lepilom, ki ga v obliki kep nanesemo na steno ali plošče. Prav tako lahko do 20 mm izravnamo tudi neravno podlago z zanešenim lepilom. Pri dimnikih in površinah, na katere bomo pritrdili umivalnik, konzole in podobno pa moramo biti pozorni, da lepilo nanesemo zaradi večje trdnosti na celotno površino in ne le točkovno.

NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE MINERALNIH STROPOV IN OBLOG

NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE MINERALNIH STROPOV IN OBLOG

Po končani gradnji in primopredaji stranki objekta, le – ta še ni vseljen in v polni funkciji, zato se v takih primerih, zaradi zmanjšanja stroškov v objektu dopušča tudi nižja temperatura ob zagotavljanju minimalnega ogrevanja zaradi zaščite zaključnih obdelav; pri temperaturi ozračja pod 11 stopinj se namreč poveča verjetnost kondenzacije vlage in da je omogočeno izenačevanje klimatskih razmer pod in nad stropnimi ploščami, je plošče potrebno odstraniti. Tovrstnega ukrepa žal ne moremo narediti, ko strop služi kot pasivna požarna zaščita objekta.

Prav tako se je potrebno posvetiti tudi akumulativni toploti, ki nastaja zaradi sončnega sevanja in ji je potrebno omogočiti, da se v primernem času odvaja, da se zmanjša nevarnost kondenzacije v nočnem času. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi primerom, ko dodatna izolacija, bodisi na zgornjem delu stropa ali v strešni konstrukciji, spremeni temperaturni gradient v konstrukciji, s čimer se premakne tudi točka rosišča. Namestitev izolacije je torej potrebno tudi računsko preveriti, če obstaja nevarnost kondenzacije, je potrebno vmesni stropni prostor zadostno prezračevati, po potrebi za obvladovanje te tegobe med spuščene strope in toplotno izolacijo vgradimo parno zaporo ali parno oviro.

Splošno vzdrževanje

Vzdrževalne posege na spuščenih stropih lahko izvajamo le takrat, ko v celoti preučimo vpliv le – teh na tehnične funkcije stropa. Mineralne plošče se v vzdrževanju v ničemer ne razlikujejo od običajnih pleskanih stropov, vendar pa moramo biti pozorni v primeru potrebe po vzdrževanju, da ohranimo visoko kakovost stropa in privlačen videz izbranih mineralnih plošč.

Čiščenje

V prvi fazi s stropa z mehko krtačo najprej odstranimo prah s površine, sledove svinčnika in drugih madežev lahko odstranimo z uporabo klasične gumijaste radirke ali z vlažno krpo oziroma gobo, ki jo namočimo v vodi, kateri primešamo blago milo ali pralno sredstvo. Goba naj vsebuje čim manj vode, saj stropa ne smemo zmočiti in po končanem čiščenju moramo nujno obrisati posušeno plast milnice z vlažno krpo, namočeno v čisto vodo.

Pomembno je, da pri čiščenju ne uporabljamo abrazivnih čistil, hkrati pa je dobro vedeti, da plošče, ki so odporne na vlago, lahko zmočimo brez posledic, hkrati pa moramo plošče vedno čistiti z blagimi detergenti. 

Pregledovanje in zamenjava vgrajenih plošč

O menjavi poškodovanih plošč razmišljamo, ko so poškodbe večjih razsežnosti in jih z dobavljivimi masami ni moč več rešiti. Obstaja več načinov menjave vgrajenih plošč, bodisi menjava posameznih plošč, ki v barvi rade odstopajo, saj so nove in jih je priporočljivo vgraditi na bolj neopazna mesta, bodisi zamenjati celotno površino. Pri menjavi in popravilu je priporočljivo zaradi obsežnih prašnih delcev uporabljati ustrezna zaščitna sredstva za zaščito dihal.

OBDELAVA STIKOV MED MAVČNO – KARTONSKIMI PLOŠČAMI – BANDAŽIRANJE (FUGIRANJE) IN DODATNA OBDELAVA POVRŠIN IZ MAVCA

OBDELAVA STIKOV MED MAVČNO – KARTONSKIMI PLOŠČAMI – BANDAŽIRANJE (FUGIRANJE) IN DODATNA OBDELAVA POVRŠIN IZ MAVCA

Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami oziroma bandažiranje in dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v štirih kakovostnih razredih, in sicer K1, K2, K3 in K4. Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami s fugiranjem z uporabo ojačitvenega armirnega traku pa se izvaja v kakovosti K1 in K2, izvajajo pa ga monterji suhe gradnje. Dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v kakovosti K3 in K4, izvajajo pa jo samo slikopleskarji. Za standardno kakovost obdelave stikov  med mavčno – kartonskimi ploščami se šteje kakovost K2

Če obdelavo stikov izvajajo slikopleskarji, se postavka izvzame iz suhomontažnih del.  Za nastale nekontrolirane razpoke na stikih med mavčno – kartonskimi ploščami je odgovoren izvajalec, ki je izvajal obdelavo stikov – bandažiranje, za neravno površino, in sicer viden stik mavčno – kartonskih plošč, pa prevzame odgovornost izvajalec slikopleskarskih del. Med seboj se bandažirajo le istovrstni materiali, kajti bandaža med raznovrstnimi materiali ni dovoljena, saj na stiku dveh različnih materialov, zaradi različnega krčenja vedno prihaja do razpoke. Na teh mestih se lahko izvaja le bandaža s tako imenovano kontrolirano razpoko (fugo). Pomembno pri delih je, da izvajalca montažnih in slikopleskarskih del primerno obdelata stična robova, in sicer tako, da bo kontrolirana razpoka oziroma fuga, bo nastala med raznovrstnimi materiali, ravna in čim manj opazna. Izvajalec  suhomontažnih del, ki je pravilno  obdelal zaključni rob plošč na stiku z drugačnim materialom, ne prevzema odgovornosti za nekontrolirane oziroma neravne razpoke, ki bi lahko nastale na stiku zaradi nepravilno izvedenih del slikopleskarja. V nadaljevanju bomo na kratko obrazložili kakovostne razrede glede na obdelavo.

Obdelava stikov med mavčnimi ploščami – bandažiranje (fugiranje)

  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K1 je v praksi za polnjenje rež na stikih mavčno – kartonskih plošč in kitanje vidnih delov pritrdilnih sistemov. Odvečno naneseno fugirno maso je vedno potrebno odstraniti oziroma posneti (dopustni so le sledovi materiala, ki ga pusti orodje). Vstavljanje ojačitvenega armirnega traku – bandažni trak se izvaja pri uporabi sistema, ki to predvideva iz konstrukcijskih razlogov. Pri večslojnih oblogah pri spodnjih slojih zadošča že polnjenje stikov plošč.
  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K2 je pomembna pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatnem fugiranju, s katerim se doseže brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče.

Dodatna obdelava mavčno – kartonskih površin

  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K3 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev in pri dodatni obdelavi površin, kot so fugiranje in zaključna obdelava, s katero se doseže brezstopenjski prehod obdelane površine na površino plošče. Prav tako moramo tukaj omeniti široko fugiranje stikov in kitanje ostale kartonske površine. Naj omenimo tudi, da je potrebno zafugirano površino tudi obrusiti.
  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K4 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatni obdelavi površin, kot je fino fugiranje in zaključna obdelava, ki nam da brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Prav tako je omenjena stopnja pri široki obdelavi stikov in kitanje ostale mavčno – kartonske površine. Po potrebi je treba obdelano površino tudi obrusiti. Ne smemo pa pozabiti tudi na obdelavo širše površine ob fugah ter kitanje in glajenje z izravnalnimi masami do debeline 3mm.

Obdelava površine, ki po tej klasifikaciji izpolnjuje najvišje zahteve, zmanjšuje možnost obrisov na površini plošč in stikov. Če bi lahko osvetlitev vplivala na pojavno obliko gotove površine, so neželjeni učinki spremenljivo senčenje na površini ali minimalne posamezne markacije in jih s tem v veliki meri preprečimo. Seveda se jih popolnoma ne da izključiti, saj svetloba učinkuje spremenljivo in se je ne da jasno definirati ali oceniti. Prav tako je potrebno upoštevati tudi meje izvajalskih možnosti.

SISTEMSKA GRADNJA IN NASVETI

SISTEMSKA GRADNJA IN NASVETI

Gradite ali obnavljate? Iščete življenjsko kakovost,neodvisnost in zanesljivost pri naložbi denarja. Pomembna sta solidnost in trajna vrednost, dobra toplotna zaščita pa pomeni posledično tudi nižje stroške ogrevanja in pa seveda zdravo bivalno okolje. Z mavčnimi ploščami in suhomontažnimi sistemi tako postanejo vaše gradbene zahteve oziroma želje resničnost, kajti le – ti omogočajo suho, hitro, čisto in cenovno ugodno gradnjo.

Lastna hiša ali stanovanje je odraz osebnosti investitorja, toda tudi najboljše načrtovanje je lahko samo toliko dobro, kot so dobri uporabljeni materiali. Osnova sistemov so oblikovno obstojne mavčne plošče, ki so v principu lahko tudi sistemski proizvodi, sestavljeni iz posameznih elementov, ki zaradi svoje natančne medsebojne usklajenosti nudijo optimalno zanesljivost pri gradnji. Zelo pomembno je, da  montaža posameznih sistemov poteka po predpisanih parametrih, kajti le takrat imate jamstvo za neoporečen izdelek in preizkušeno zanesljivost.

Spekter pod pojmom suha montaža zajetih konstrukcij je zelo širok. Suhomontažne konstrukcije obsegajo različna področja uporabe: stene, strope in tla. Znotraj teh področij obstaja veliko število najrazličnejših sistemov, ki so pogojeni z različnimi gradbenofozikalnimi zahtevami (npr. požarno, zvočno ali toplotno zaščito, akustiko prostorov, itd.). Prihranite si težavno eksperimentiranje in izberite preizkušene in zanesljive gradbene sisteme uveljavljenih ponudnikov gradbene opreme, ki imejo na tem področju veliko izkušenj, znanja in predvsem razvito tehnologijo.

Mavčne plošče uveljavljenih ponudnikov so izdelane v skladu s standardi, proizvodnja je ves čas pod lastnim in tujim nadzorom. Plošče so preizkušene z gradbenotehnološkega vidika in zaradi lastnosti izenačevanja  zračne vlage v zaprtem prostoru pomenijo bistven prispevek k prijetni prostorski klimi. Naj omenimo, da so mavčne plošče tudi negorljive in že pri majhni debelini nudijo odlično požarno in učinkovito zvočno zaščito. Z mavčnimi ploščami lahko izdelamo stenske, stropne in talne površine z neopaznimi stiki med ploščami, ki ne pokajo in je tako ustvarjena zanesljiva podlaga za premaze, omete, lake in keramične obloge.

V prihodnjih prispevkih, vam bomo opisali načine skladiščenja in obdelave mavčnih plošč, zato nam sledite.

Mavčni obešeni stopovi

Mavčni obešeni stopovi

Izvedba mavčnih obešenih stropov je poleg predelnih sten in stenskih oblog, najbolj popularna oziroma pogosta uporaba suhomontažne gradnje. Obstajata dva tipa obešenih mavčnih stropov, in sicer stndardni in demontažni strop.

Standardni mavčni stropi, imenovani tudi fiksni stropovi se privijačijo na podkonstrukcijo iz kovinskih C – profilov, le – ta pa se predhodno obesi na masivni strop. Površino stropa se fugira, zgladi in poljubno nato finalno obdela. Kasetni mavčni stropi, ki jih imenujemo tudi demontažni stropovi so posebne stropne plošče, ki so običajno modularnih dimenzij 60 x 60 cm, se vstavijo v podkonstrukcijo iz kovinskih T – profilov, te pa se predhodno obesi na masivni strop. Površine stropa ni potrebno dodatno obdelati, stropne plošče pa je naknadno možno poljubno odstranjevati. Namen mavčnih obešenih stropov je hitra in ekonomična izvedba, majhno onesnaženje, nizka teža, oblikovana prilagodljivost ter optimalna zvočna in protipožarna zaščita. Poleg splošnih lastnosti, naj omenimo tudi specifične lastnosti in namen mavčnih obešenih stropov:

  • znižanje višine prostora;
  • zakritja različnih inštalacij;
  • izboljšanja estetike prostora;

S kombinacijo obešenega stropa in izolacije iz minerale volne se prav tako lahko doseže:

  • znižanje stroškov ogrevanja;
  • zmanjšanje prehoda zvoka med etažami;
  • izboljšanje akustike samega prostra;
  • zvišanje zaščite zgradbe pred požarom z uporabo ognjevzdržnih plošč:

V mavčne spuščene strope se lahko po želji in potrebi vgrajuje tudi prezračevalne in klimatizacijske naprave ter svetlobno tehniko.

Zvočna zaščita v objektu

Zvočna zaščita v objektu

Zvok se opredeljuje kot mehansko valovanje elastičnega medija, posebej v v frekvenčnem območju človekovega sluha med 16 in 20.000 Hz. Razširja se skozi medij, in sicer zrak kot  zvočno valovanje. Molekule zraka zanihajo iz mirujočega stanja in nihanje prenesejo na sosednje molekule, kar imenujemo longitudinalno valovanje. V akustiki glede na medij, po katerem se zvok prenaša, razlikujemo zvok v zraku, zvok v trdnih telesih oziroma materialih in zvok v tekočinah. V zgradbah pozornost posvečamo zvoku, ki se širi skozi medetažne konstrukcije, stopnice in ločilne stene med stanovanji in ga imenujemo udarni zvok.

Predpisane minimalne zahteve potrebne izolacije pred zvokom v zraku so podane v Pravilniku o zvočni zaščiti zgradb. Vrednosti minimalne izolacije za ločilne stene in medetažne konstrukcije so podane z vrednostjo R ali DnT, w: za vhodna vrata v stanovanje z Rw; maksimalne dovoljene vrednosti ravni udarnega zvoka so podane z Lnw. Predpisane vrednosti se nanašajo na celoten sklop ločilnih konstrukcij med prostoroma in na morebitne druge načine vzporednega prenosa zvoka po konstrukcijah.

 

Za vsako zahtevo po zvočni zaščiti obstaja ustrezna sistemska konstrukcija z mavčnimi ploščami, ki izpolnjuje tako tehnične kot tudi ekonomske kriterije. Določene ugotovitve glede lastnosti proizvodov (mavčna plošča, profili, izolacijski sloj, način tesnenja,…), ki so sestavni del gradbenih elementov, kot so predelna stena, stenske obloge, obloge podstrešja, suhei ester, spuščen strop,…, v prihodnje ne bodo definirani s standardi, kar pomeni, da bo proizvajalec sam dobavil gradbeni sistem z zagotovljenimi in preverjenimi lastnostmi, ki bodo izključevale zamenljivost posameznih komponent sistema.