SANACIJA, MODERNIZACIJA IN PREOBRAZBA MANSARDE

SANACIJA, MODERNIZACIJA IN PREOBRAZBA MANSARDE

Sanacija in modernizacija obstoječihgradbenih substanc predstavlja eno najpomembnejših projektivnih in gradbenih  dejavnosti. Predvsem historično tkivo je tisto, ki zaradi nefleksibilnosti zahteva celosten pristop pri prenovi. Prav tako se srečujemo z relatvno mlajšim stavbnim tkivom, ki ne izpolnjuje sodobnih zahtev po toplotni, zvočni in požarni zaščiti in ne more zagotavljati bivalnega ugodja, kot ga pričakujemo pri sodobnih objektih. Pred začetkom prenove starejših objektov je priporočljivo, da konstrukcijo pregleda strokovnjak, kajti od objektivne ocene stanja konstrukcijskih delov je odvisno, kateri ukrepi so nujni pri prenovi. Preveriti je potrebno tudi, ali so konstrukcije še uporabne ali potrebne zamenjave. Zuporabo podstrešja v bivalne manene se spremenijo tudi zahteve požarne odpornosti konstrukcij, toplotna in zvočna zaščita ter zaščita pred vlago. Statično stabilnost in izpolnjevanje gradbenofizikalnih zahtev je treba dokazati s projektom, zato investitorji, ki želijo prenoviti podstrešje, morajo pridobiti gradbeno dovoljenje.

Strešna površina kot pretežno tesarska lesena konstrukcija s kompleksno sestavo slojev predstavlja del objekta, ki je podvržen strogim zahtevam glede zaščite pred zunanjimi vplivi kot so dež, sneg in veter; statike, gradbene fizike in sestave. Zaradi gradbenofizikalnih napak ali pomanjkljivosti pri gradnji / prenovi vedno znova prihaja do poškodb strešne konstrukcije. V gradbenofizikalnem smislu obstaja večje število konstrukcij, ki se razlikujejo po vgrajenih slojih, vrsti in debelini izolacijskega sloja in načinu vgradnje. Izhodišča za izbrano izvedbo naj vedno vsebujejo tehten premislek o zaščiti pred požarom, zvočni in toplotni zaščiti ter zaščiti pred vlago. Kot najpogosteje izvedena konstrukcija je prisotna streha v naklonu, s špirovci kot nosilnimi elementi in toplotnozaščitnim slojem med njimi.

Toplotna zaščita mora biti obdelana v projektni dokumentaciji, v praksi pa to pomeni, da bo med špirovce vgrajen toplotnoizolacijski sloj določene debeline, njegova sposobnost izolacije pa je opredeljena z U – faktorjem. Višina špirovcev bo verjetno prenizka za predpisano debelino izolacije, zato so sistemi obloge strešine zasnovani tako, da omogočajo vgradnjo dodatnega sloja toplotne izolacije. V zadnjih letih so se kot učinkovite izkazale tudi izolacije, ki jih vpihujemo v votli prostor strešne konstrukcije. Poleg toplotne zaščite pa moramo biti pozorni tudi na zaščito pred vlago, zatesnitev proti vetru, inštalacijski nivo, na zvočno zaščito podstrešja, kar bomo podrobno opisali v prihodnjem prispevku.

IZOLACIJA MANSARDE

IZOLACIJA MANSARDE

Mansarda ali podstrešje, s svojo razgibanostjo velja za vedno bolj prijeten in zašeljen bivalni prostor tudi pri nas v Sloveniji. Prijetnost ji pripišemo le v primeru, če streho oziroma strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo.

Zaradi slabe izolacije lahko uporabniki mansard kaj hitro postanejo žrtev nevšečnosti, kajti temperaturna nihanja, mraz, vročina, zamakanje in moteča okolica niso ravno prijetni spremljevalci mirnega življenja. Prav tako je potrebno strešno konstrukcijo zaščititi pred nastajanjem kondenza – vode, ki lahko trajno in relativno hitro uniči konstrukcijo.

Za dobro strešno konstrukcijo, so bistvenega pomena štirje osnovni sloji, tipični za vsako pravilno sestavo strehe, in sicer je to zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje konstrukcije, drugi sloj je sekundarna kritina, ki dodatno preprečuje vdor vode v konstrukcijo. Seveda zelo pomembna je izolacija, sloj, ki toplotno, zvočno in požarno izolira. Četrti sloj pa je parna zapora ali ovira, ki uravnava prehod vodne pare.

Če želite kot izolacijo res kakovosten material strokovnjaki svetujejo, da posežete po nakupi izolacijskega materiala brez fenol – formaldehidnih veziv, kajti ta izolacija bo uporabniku ponudila optimalne termoizolacijske sposobnosti, negorljivost, zvočno izolativnost, poleg tega pa izdelek prinaša celo vrsto prednosti. Filci iz steklene volne so pri nekaterih uporabnikih z novo tehnologijo vezivnih sredstev postali prijetni za rokovanje, kar pomeni, da ne srbijo, ne dražijo kože in so posledično tudi prijetnejši za vgrajevanje. Dokazano pa prispevajo tudi h kakovosti zraka v prostoru, kar dokazujejo tudi certifikati. Izbirate lahko med različnimi filci, ki imajo različne vrednosti toplotne izolativnosti, katerim so seveda tudi prilagojene debeline.

Sicer je pa poleg izolacije v strešno konstrukcijo potrebno pravilno namestiti še sekundarno kritino in predvsem parno zaporo ali oviro, kajti le ta vas bo namreč rešila pred uničujoči vlago.  Sekundarna kritina je kvalitetna parapropustna folija, pravilno položena in zlepljena. Izolacijo lahko potem v vsakem primeru vgrajujemo tesno do zgornjih slojev brez tako imenovanega drugega zračnega kanala. Poleg sekundarne kritine mora imeti streha tudi parno zaporo. Kadar je streha podeskana oziroma ima preko špirovcev kakšen drug parozaporni material, vgrajujemo parne zapore.

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

Ko se dela končajo, naj bi realno nastopil najlepši del posla, ki ga imenujemo obračun, vendar se v praksi takrat za večino izvajalcev začnejo šele prave težave. Ponavadi sama izvedba projekta ni problematična, saj se izvajalec sproti zmeni s svojo ekipo, ndzornikom, projektantom in naročnikom, zatakne se rado pri obračunu namreč.

Osnova za izvedno obračuna je praviloma dogovor, ki naj bi bil sklenjen že pred pričetkom izvedbe del, vendar se prva težava pojavi, če tega dogovora ni bilo, oziroma ni bil jasen, zato je najbolje da se le – tega sklene v pisni obliki . Nov Gradbeni zakon v 10. členu predpisuje, da morata v vseh primerih izvajanja gradnje, torej tudi za izvedbo vzdrževalnih del, naročnik in izvajalec skleniti dogovor v pisni obliki in če tega dogovora ni, je lahko zagrožena velika globa, ki jo izreče gradbeni inšpektor. V pisnem dogovoru mora biti osnovna sestavina vrsta in obseg del ter vse glede obračuna po končanju del. S tem dogovorom je storjen prvi korak k uspešni izvedbi obračuna izvedenih del.

Pravila za merjenje in obračunavanje so zelo obsežna in so podrobno zapisana v publikaciji SUHOMONTAŽNA GRADNJA, ki jo s sodelovanjem in veliki strokovni pomoči GIZ Suha gradnja, izdal Odbor Izvajalcev suhomontažnih del pri OZS, zadnja izdaja leta 2013. V publikaciji, kateri sta dali soglasje in potrditev Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so podrobno opisana pravila za merjenje in obračun suhomontažnih del, sestavni del publikacije pa so tudi standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, popisi del, ki se obračunavajo dodatno, gradbiščni pogoji, itd..

 Nekaj pravil za obračuvanje v mansardi iz publikacije je recimo, da se izolacija meri in obračuna posebej, saj jo je praviloma položene več kot obloge, da stranske in stropne površine mansardnih oken ne pomenijo špalete, kajti te površine merimo posebej in obračunamo s faktorjem 2,0 in jih prištejemo k strešnim površinam. Prav tako je pomembno, da pri okroglih ali obločnih površinah mansardnih oken obračunamo s faktorjem 5,0, ter da se poševne robove in robne letve meri v m2 in obračuna posebej. Zaradi različnih zahtevanih oblik in unikatnih izdelkov je predlog, da se tovrstne izdelke obračuna po dejanskih stroških dela in materiala.

Poleg pravil za obračunavanje so najpomembnejši del knjige standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, normativi, gradbiščni pogoji ter navodila za uporabo in vzdrževanje različnih suhomontažnih sistemov, ki so z določili novih gradbenih predpisov postala obvezna vsebina dokumentacije za uporabno dovoljenje, ki jo mora pripraviti izvajalec del.

ZVOČNA ZAŠČITA PODSTREŠJA

ZVOČNA ZAŠČITA PODSTREŠJA

Streha kot zunanji gradbeni element mora zaščititi uporabnika bivalnega podstrešja pred hrupom iz okolice, hkrati pa v primeru večstanovanjskih objektov zagotavljati  tudi ustrezno protihrupno zaščito pred vzdolžnim razširjanjem zvoka skozi gradbeni element za ustrezno zaščito pred hrupom med stanovanjskimi enotami.

V celoti se pri izkoriščenem podstrešju, izoliranem z mineralno volno in na notranji strani obdelano z mavčnimi ploščami, to priporočilo doseže brez posebnih težav. Ker kritina sama po sebi ne zagotavlja visokih zvočnoizolativnih vrednosti, se  le – ta doseže z izbormo ustreznih toplotnoizolativnih materialov, ki morajo s svojo sestavo zagotavljati tudi ustrezno zvočno zaščito. Pri uporabi penastih izolacij, npr. stiropora, se ne da doseči izboljšava zvočne zaščite, ker material zaradi svoje strukture (zaprte celice) nima efekta izolacije v votlem prostoru. Pri notranji oblogi, posebej iz mavčnih plošč, se doseže visoka vrednost zvočne zaščite, še posebej če montiramo dvoslojno oblogo iz mavčnih plošč (povečana masa). Plošče se morajo tesno stikati med seboj in ob robu z masivno steno. Efekt zvočne izolacije se izboljša s povečanjem zvočnega razmaka med strešino in notranjo oblogo (podkonstrukcija notranje mavčne obloge je montirana čimbolj vstran od nivoja špirovcev), ali z uporabo vzmetnih profilov kot nosilcev mavčnih plošč.

Če bo na podstrešju zgrajenih več stanovanj, je po zahtevah standardov (DIN 4109) potrebno posvetiti posebno pozornost vzdolžnemu razširjanju zvoka skozi sosednje gradbene člene (obloga strešine, tla, obloga kolenčnega zidu). Za zagotovitev potrebne zvočne zaščite mora biti ločilna stena med stanovanjema na podstrešju zgrajena do višine kritine. Oblogi strešine in kolenčnega zidu se priključita na ločilno steno med stanovanjema. Nikoli ne smeta potekati kontinuirano skozi ve stanovanj, tako da bi se ločilna stena priključila na oblogo strešine. Uporaba penastih materialov kot toplotnozaščitnih materialov zelo poslabša protihrupno zaščito (poveča vzdolžni prenos zvoka skozi konstrukcijo).

Požarno zaščito dosežemo z uporabo požarnovarnih mavčnih plošč. Vse mavčne plošče so negorljive, vendar zakonodaja zahteva, da so požarni elementi armirani v količini 2% teže elementa.

ZVOK IN ZVOČNI PREDPISI SKOZI DESETLETJA

ZVOK IN ZVOČNI PREDPISI SKOZI DESETLETJA

V delovnem in bivalnem prostoru je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor lahko izhaja iz notranjosti ali zunanjosti objekta. Ker naj bi bivalni prostori služili za sprostitev in počitek, moteči hrup sosedov ali preglasna glasba v prostorih takoj pomeni vzrok za skaljen mir in iz tega razloga še toliko večji pomen pripisujemo dobri zvočni zaščiti.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni prepreševanju vdora motečih zvokov oziroma hrupa. Moteč pa ni le zvok iz zunanjosti objekta, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Ustrezne zahteve, ki jih morajo v tem pogledu izpolnjevati gradbeni elementi, so navedene v ustreznih gradbenih predpisih in standardih. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je poleg ostalih tudi ta, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, in sicer morajo ustvariti takšne delovne prostore in stanovanja, ki bodo uporabniku in stanovalcu omogočila nemoteno delo ozroma počitek.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranske in v končnem učinku pogosto tudi nepregledne. Poleg poznavanja čisto fizikalnih zakonitosti je potrebno upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so določene z zakoni, standardi in smernicami, predpisanimi za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109. V njem vsebovane številčne vrednosti temeljijo na rezultatih meritev, ki se izvajajo že desetletja, vendar pa moramo upotevati da se v tem času niso izboljšali le preizkusni pogoji, temveč so se pojavili tudi novi evropski standardi.

Doseganje relevantnih lastnosti gradbenih elementov, opredeljenih v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili (konformitetnimi izjavami). Da pa bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neporeden prenos zvoka skozi gradbeni element, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti tudi prenosu zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseženo zvočno zaščito v stavbi je na eni strani pomembna zvočna zaščita, ki jo nudijo gradbeni elementi, po drugi strani pa vzdolžna zvočna izolirnost bočnih gradbenih elementov (primer: obe steni, tla, strop).

Dokazano je, da s predelnimi stenami in stropnimi konstrukcijami iz mavčnih plošč ter izolacijskim slojem v votlem delu stene ali stropa dosežemo oblutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo uvočno energijo. Tehnični razvoj in rezultati reziskav v gradbeništvu so spremenili življenje znotraj štirih sten, saj so danes  stene konstruirane drugače kot so bile desetletja nazaj. Proizvajalci notranje predelne stene razvijajo z vidika zvočne, požarne in toplotne zaščite, prav tako pritrditev težka konzolna obremenitev ne predstavlja več nikakršnega problema.

IZDELAVA NAPUŠČEV, FRČAD IN FASADNIH OBLOG

IZDELAVA NAPUŠČEV, FRČAD IN FASADNIH OBLOG

Pogosto se pojavi v gradbeništvu problem pri izdelavi napuščev ali fasadnih oblog pri izbiri ustreznega materiala, katerega bomo lahko obdelali z zaključnim ometom. Pri izdelavi frčad je zaradi pomanjkanja prostora pomembno, da je izbran material tudi dobra toplotna izolacija.

Pri tovrstnih težavah se gradbeniki poslužujejo plošč, katerih osnova je ekstrudirani polystyrol, obojestransko obložen s stekleno mrežo in posebno malto, ki daje ploščam stabilnost, hkrati pa so idealna podloga za dekorativni omet. Glede na to, da je ekstrudirani polystyrol dobra toplotna izolacija, hkrati pa tudi absolutno vodoodporen, so tovrstne plošče primerne za uporabo tudi pri oblogi frčad ali pri izdelavi fasadnih obrob.

Spoji plošč se obdelajo s fleksibilnim keramičnim lepilom in armirajo z armirnim trakom širine 12,5 cm. Dodatna priprava pred nanosom zaključnega sloja ni potrebna, saj so plošče že obojestransko armirane s stekleno tkanino. Plošče so izdelane v različnih debelinah (12,5mm, 20, 30, 40, 50, 60, 70 in 80 mm), tako da lahko po potrebi izberemo ustrezno debelino plošče. Za obloge napuščev se uporabljajo debeline 12,5 ali 20 mm, pri fasadnih oblogah ali frčadah pa je važno, da je material vodoodporen, fleksibilen, toplotno izolacijski ter da nudi dobro podlago za nanos dekorativnega zaključnega ometa. Za ta namen uporabljamo plošče debeline 3 cm ali več.

Plošče pritrdimo na podkonstrukcijo z vijaki in podložkami, ki preprečujejo, da bi vijak poškodoval ploščo. Razmak profilov pri podkonstrukciji je 40 – 60 cm, odvisno od debeline plošč. V primeru, da se plošče lepijo direktno na zid, se priporoča dodatna pritrditev z vijaki in mozniki.

DOBRA ZVOČNA ZAŠČITA MED PROSTORI JE ODVISNA OD IZBIRE MATERIALA IN IZVEDBE

DOBRA ZVOČNA ZAŠČITA MED PROSTORI JE ODVISNA OD IZBIRE MATERIALA IN IZVEDBE

Pogosto, ko govorimo o predelnih stenah pomislimo, na tiste stene ki ločujejo prostore znotraj ene bivalne enote ali med različnimi bivalnimi oziroma poslovnimi enotami. Temperaturne razlike so v takšnih primerih med prostori majhne ali pa jih tudi sploh ni, velike razlike pa se lahko pojavijo v namembnosti in posledično v jakosti zvoka, ki nastaja v posameznih enotah. Širjenje zvoka in vpliv na sosednje prostore je večinoma moteč, če ni celo škodljiv, kar je odvisno od dejavnosti, ki se izvaja tam, zato pri predelnih stenah v prvi vrsti vrednotimo njihovo zvočno izolacijo, ki pa je odvisna poleg same stene tudi od pravilne in kvalitetne izvedbe.

Vsuhomontažni gradnji imamo proste roke pri predelitvi prostorov ne glede na zahteve, seveda pa so izvedbe lahko precej različne, in sicer poznamo enostavno predelno steno z enojno, navadno mavčno kartonsko ploščo in tiste bolj zahtevne sestave z večslojnimi oblogami. Za stene znotraj stanovanja običajno zadošča že enostavna izvedba, za medstanovanjsko steno pa je priporočljivo postaviti dvojno podkonstrukcijo z vmesno ploščo in dvojno oblogo na obeh straneh. Razlika v zvočni izolirnosti in tudi požarni odpornosti je seveda velika, zato se odločimo glede na potrebe prostora in predvsem naše.

V vseh primerih je potrebno poudariti izbiro kvalitetnega izolacijskega sloja v medprostoru suhomontažne stene. Njaprimernejši material je je za ta namen mineralna volna, ki pa mora biti ustrezne gostote, da ne pride do pojava, ki mu rečemo posedanje. Kamena volna glede tega ni problematična, ker že sam produkt – plošča zagotavlja samonosnost do višine 3m. Izolacijo vedno polagamo tesno med postavljene profile podkonstrukcije, pazimo na stike in zapolnjenost vseh medprostorov. V predelnih stenah, ki so notranje konstrukcije, ne potrebujemo dodatnih folij.

Kot vedno poudarimo je pri izgradnji potrebno upoštevati vse elemente (zagotovitev tabelaričnih karakteristik, izvedba detajlov in ostalih elementov v steni). Vsekakor velja upoštevati vsa tehnična navodila, natančno izvedbo in izbiro kvalitetnih materialov, kajti nič nam ne koristi prihranek nekaj evrov, če se nam v letu ali dveh izolacija v steni posede in se posledično zvočna izolacija stene poslabša za 50% ali več. Še posebej pri zvoku namreč velja, da se lahko najmanjša napaka potencira v bistveno poslabšanje izolativnega učinka.

NEPOGREŠLJIV SEGMENT SODOBNE ARHITEKTURE

NEPOGREŠLJIV SEGMENT SODOBNE ARHITEKTURE

Ravne strehe so v sodobni arhitekturi postale nepogrešljive, kar zlasti velja za večje proizvodno poslovne objekte in skladišča, trendi pa jih vse bolj vključujejo tudi na individualne objekte. Prav tako kot izolacija ostalih gradbenih konstrukcij je pomembna tudi izolacija ravnih streh, saj so toplotne izgube skoznje lahko zelo velike. Z vgradnjo izolacijskih materialov bodo te izgube in s tem poraba energije v objektu bistveno manjše.

Prednosti izolacije ravnih streh so v požarni zaščiti objekta, v visoki tlačni trdnosti, razplastni trdnosti, imajo visoko dopustno točkovno obremenitev, nudijo možnost izdelave večjih formatov plošč, ki omogočajo hitrejšo vgradnjo in možnost izdelave akustičnih in protipožarnih polnil za trapezno pločevino.

Pri ravnih strehah se soočamo z različnimi gradbenimi situacijami, ki jih rešujemo z različno izbiro materialov, ki nudijo številne različne obremenitve, obstojnost, življenjsko dobo in načinom gradnje oziroma sanacije, in sicer: klasčine ravne strehe, ravne strehe z naklonom, sanacija ravnih streh in večje obremenitve in ravne zelene strehe.

PROSTORSKA AKUSTIKA…REŠITEV ZA POSLOVNE IN BIVANJSKE PROSTORE

PROSTORSKA AKUSTIKA…REŠITEV ZA POSLOVNE IN BIVANJSKE PROSTORE

Pri prenovi, gradnji velikih projektov je zelo pomembna gospodarnost poleg estetike, kar v Zahodni Evropi predstavljajo rastrski stropni sistemi in prosto vpeti stropni sistemi v hodnikih. Tudi pri nas se tovrstni stropni sistemi vedno pogosteje uporabljajo in počasi nadomeščajo standardne strope z vidno rastrsko konstrukcijo 600 x lavna zahteva pri zahtevnih in velikih projektih je fleksibilnost prostorov, kar pomeni, da lahko poljubno prilagajamo brez večjih posegov prostorsko kapaciteto in uvajamo spremembe prostorov.

Pri načrtovanju se arhitekti poleg reševanja statičnih požarno – zaščitnih in drugih gradbeno fizikalnih zahtev vedno pogosteje srečujejo tudi z reševanjem akustičnih problemov. In stropna sistema F in I lahko z vidika prostorske akustike izpolnita skoraj vse zahteve, in sicer z dodatnim barvnim slojem na hrbtni strani, s spremembo prostorninske teže, debeline ali dodatno absorpcijsko plastjo. Odločilen vpliv na prehajanje zvoka imajo največkrat spremljajoči gradbeni elementi, in sicer pregradne stene, vrata, okna, itd., kajti le – ti morajo izpolnjevati vsaj enake zahteve po zvočni zaščiti; zvočna izolativnost je namreč odvisna od zvočne zaščite vseh elementov, ki so prisotni oziroma uporabljeni v prostoru.

Absorpcijo zvoka v pisarniških prostorih lahko dosežemo z uporabo suhomotažnih sistemov – predelnimi stenami in spuščenimi stropi, pri čemer v votle dele vgradimo izolacijski sloj in dosežemo občutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo zvočno energijo. Za izoliranje zunanjih sten z notranje strani so primerne stenske obloge, s katerimi lahko tudi hitro dosežemo gladke in ravne površine, saj poševne in razpokane stene odpravimo brez posebnih zapletov. Ena od opcij je tudi suhi omet, ki je primeren za nevlažne prostore in ga izdelamo tako, da mavčne plošče nalepimo z lepilom, ki ga v obliki kep nanesemo na steno ali plošče. Prav tako lahko do 20 mm izravnamo tudi neravno podlago z zanešenim lepilom. Pri dimnikih in površinah, na katere bomo pritrdili umivalnik, konzole in podobno pa moramo biti pozorni, da lepilo nanesemo zaradi večje trdnosti na celotno površino in ne le točkovno.

PREDELAVA PODSTREŠJA S SUHOMONTAŽNIMI SISTEMI

PREDELAVA PODSTREŠJA S SUHOMONTAŽNIMI SISTEMI

Predelava neizrabljenih podstrešij je ne samo najbolj ekonomična možnost pridobitve novih bivalnih prostorov, temveč tudi najhitrejša in formalno najmanj zahtevna. Suhomontažna gradnja omogoča optimalno izvedbo podstrešnih bivalnih prostorov tako v novogradnji kot tudi pri obstoječih objektih, kajti sistem temelji na uporabi mavčnih plošč, vijačenih na različne vrste podkonstrukcij, v kombinaciji z izolacijskimi materiali pa posledično izpolnjuje vse visoke zahteve bivalnega udobja. Prav tako le- taka gradnja pomeni suh način izvedbe, kar pomeni da obstoječih materialov ne izpostavlja vlagi, kar je pomemben dejavnik pri lesenih konstrukcijah podstrešij. Pomemben vidik je tudi majhno onesnaženje in majhna poraba časa, da se v izdelane prostore lahko nemudoma vselimo, hkrati pa je z uporabo ognjevzdržnih plošč možno zagotoviti visoko stopnjo požarne varnosti.

Pri predelavi podstrešij v bivalne prostore pridejo v poštev različne vrste suhomontažnih konstrukcij: montažne stene, obešen stropovi, stropne in stenske obloge, suhi estrihi in še posebej mansardne obloge.

Eden od sistemov, ki se pojavljajo na tržišču je tudi tak, ki temelji na narebrenih kovinskih profilih, ki so po merah 45/18 mm v preseku manjši od standardnih, prav tako pa zagotavljajo enako togost. Prednost tovrstnega sistema je, da zaradi manjših dimenzij profilov je skupna debelina obloge manjša, izkoristek prostora pa večji. Še posebej pomembno za monterje je enostavnejše rokovanje s profili, ter lažje vijačenje zaradi narebrenosti profila. Pri izbiri konzolnega distančnega sidra ni potrebno vijačenje le – tega v profil, ampak se ga natakne po klik sistemu.

Tovrstni sistem F530 lahko uporabljamo kot spuščeni strop v povezavi z obešalnimi sidri ter kot stropno stensko in mansardno oblogo na direktnih konzolnih distančnikih. Izolacijski material pa se pritrdi med špirovce ali poveznike. Širina izolacije naj bi bila po možnosti vsaj 2 cm večja, kot je razdalja med elementi strešne konstrukcije tako, da se jim tesno prilega. 

Seveda pa je sistemov na trgu tudi več in različnih ponudnikov, ki vam nudijo celoten pregled nad materiali, sistemi in načinom montaže oziroma vgradnje.