Pogosto se pojavi v gradbeništvu problem pri izdelavi napuščev ali fasadnih oblog pri izbiri ustreznega materiala, katerega bomo lahko obdelali z zaključnim ometom. Pri izdelavi frčad je zaradi pomanjkanja prostora pomembno, da je izbran material tudi dobra toplotna izolacija.

Pri tovrstnih težavah se gradbeniki poslužujejo plošč, katerih osnova je ekstrudirani polystyrol, obojestransko obložen s stekleno mrežo in posebno malto, ki daje ploščam stabilnost, hkrati pa so idealna podloga za dekorativni omet. Glede na to, da je ekstrudirani polystyrol dobra toplotna izolacija, hkrati pa tudi absolutno vodoodporen, so tovrstne plošče primerne za uporabo tudi pri oblogi frčad ali pri izdelavi fasadnih obrob.

Spoji plošč se obdelajo s fleksibilnim keramičnim lepilom in armirajo z armirnim trakom širine 12,5 cm. Dodatna priprava pred nanosom zaključnega sloja ni potrebna, saj so plošče že obojestransko armirane s stekleno tkanino. Plošče so izdelane v različnih debelinah (12,5mm, 20, 30, 40, 50, 60, 70 in 80 mm), tako da lahko po potrebi izberemo ustrezno debelino plošče. Za obloge napuščev se uporabljajo debeline 12,5 ali 20 mm, pri fasadnih oblogah ali frčadah pa je važno, da je material vodoodporen, fleksibilen, toplotno izolacijski ter da nudi dobro podlago za nanos dekorativnega zaključnega ometa. Za ta namen uporabljamo plošče debeline 3 cm ali več.

Plošče pritrdimo na podkonstrukcijo z vijaki in podložkami, ki preprečujejo, da bi vijak poškodoval ploščo. Razmak profilov pri podkonstrukciji je 40 – 60 cm, odvisno od debeline plošč. V primeru, da se plošče lepijo direktno na zid, se priporoča dodatna pritrditev z vijaki in mozniki.

Pogosto, ko govorimo o predelnih stenah pomislimo, na tiste stene ki ločujejo prostore znotraj ene bivalne enote ali med različnimi bivalnimi oziroma poslovnimi enotami. Temperaturne razlike so v takšnih primerih med prostori majhne ali pa jih tudi sploh ni, velike razlike pa se lahko pojavijo v namembnosti in posledično v jakosti zvoka, ki nastaja v posameznih enotah. Širjenje zvoka in vpliv na sosednje prostore je večinoma moteč, če ni celo škodljiv, kar je odvisno od dejavnosti, ki se izvaja tam, zato pri predelnih stenah v prvi vrsti vrednotimo njihovo zvočno izolacijo, ki pa je odvisna poleg same stene tudi od pravilne in kvalitetne izvedbe.

Vsuhomontažni gradnji imamo proste roke pri predelitvi prostorov ne glede na zahteve, seveda pa so izvedbe lahko precej različne, in sicer poznamo enostavno predelno steno z enojno, navadno mavčno kartonsko ploščo in tiste bolj zahtevne sestave z večslojnimi oblogami. Za stene znotraj stanovanja običajno zadošča že enostavna izvedba, za medstanovanjsko steno pa je priporočljivo postaviti dvojno podkonstrukcijo z vmesno ploščo in dvojno oblogo na obeh straneh. Razlika v zvočni izolirnosti in tudi požarni odpornosti je seveda velika, zato se odločimo glede na potrebe prostora in predvsem naše.

V vseh primerih je potrebno poudariti izbiro kvalitetnega izolacijskega sloja v medprostoru suhomontažne stene. Njaprimernejši material je je za ta namen mineralna volna, ki pa mora biti ustrezne gostote, da ne pride do pojava, ki mu rečemo posedanje. Kamena volna glede tega ni problematična, ker že sam produkt – plošča zagotavlja samonosnost do višine 3m. Izolacijo vedno polagamo tesno med postavljene profile podkonstrukcije, pazimo na stike in zapolnjenost vseh medprostorov. V predelnih stenah, ki so notranje konstrukcije, ne potrebujemo dodatnih folij.

Kot vedno poudarimo je pri izgradnji potrebno upoštevati vse elemente (zagotovitev tabelaričnih karakteristik, izvedba detajlov in ostalih elementov v steni). Vsekakor velja upoštevati vsa tehnična navodila, natančno izvedbo in izbiro kvalitetnih materialov, kajti nič nam ne koristi prihranek nekaj evrov, če se nam v letu ali dveh izolacija v steni posede in se posledično zvočna izolacija stene poslabša za 50% ali več. Še posebej pri zvoku namreč velja, da se lahko najmanjša napaka potencira v bistveno poslabšanje izolativnega učinka.