STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_2. DEL
Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi je publikacija oziroma priročnik, ki za vse udeležence v suhomontažni gradnji predstavlja skupno platformo za jasno in nedvoumno komunikacijo, ki zagotavlja kakovost končnega izdelka. Publikacija bo, oziroma je že postala nepogrešljivo orodje za strokovno delovanje arhitekta in pomaga vzpostaviti novo, višjo raven tehnične kakovosti gradnje v slovenskem prostoru.
V sklopu standardiziranih popisov del za suhomontažno gradnjo smo v prejšnjem prispevku namenili nekaj osnovnih podatkov, obračunu in normativom o dogovorjenih standardih, višinah, izolacijskih slojih, izvedbah, razredu požarne varnosti in zvočne zaščite, hkrati pa smo vam obljubili tudi nadaljevanje, ki zajema premazna sredstva, obračune izrezov, odprtin, nekaj o vgradnih materialih in o samih posebnostih odrov, itd..
Če kar takoj preidemo na dela, ki so nam še ostala in so v suhomontažni gradnji nepogrešljiva, naj omenimo premazna sredstva, ki se morajo glede vrste in sestave ujemati z vsakokratnim namenom uporabe, med seboj pa morajo biti usklajena. Za podlage iz mavčno – kartonskih plošč premazna sredstva, ki so na osnovi apna, vodnega stekla in silikata niso primerna, pri disperzijskih silikatnih barvah pa je potrebno upoštevati nasvete proizvajalca sredstva. Omeniti je potrebno tudi, da pri mavčno – kartonskih površinah, ki so daljše obdobje izpostavljene učinkovanju svetlobe in se posledično lahko pojavi porumenelost, je potrebno pred nanosom premaza najprej uporabiti poizkusni premaz preko več plošč, vključno z obdelanimi stiki. Grundiranje površine se izvede in obračuna po celotni površini, medtem ko je nanos zapornega sredstva, ki naj bi preprečil učinkovanje s podlage na naneseni premaz upoštevan potem pri slikopleskarskih delih.
Pri obračunavanju izrezov, in sicer pri izrezih v ploščah kjer je vključeno tudi zapiranje inštalacijskih in vgradnih delov, ki so zmontirani pred montažo obloge, le – teh ne obračunavamo posebej, če zanje ni potrebna ojačitev konstrukcije. Vse ostale izvrtine, izrezi in preboji pa se obračunajo posebej, kar pa v publikaciji najdemo v poglavju pod Dodatnimi deli. Prav tako se dodatne pozicije za ognjevarne ali impregnirane mavčno – kartonske plošče, če niso izrecno navedene v posameznih postavkah popisa del, navedene v poglavju Dodatna dela, ki se obračunajo posebej.
Kar zadeva vgradne materiale, morajo le – ti ustrezati določenim, predpisanim standardom, in sicer mavčno – kartonske plošče morajo ustrezati standardu SIST EN 52O, profili standardu SIST EN 14195 v povezavi z DIN 18182, vijaki pa standardu SIST EN 14566. Pri fugirnih masah je potrebno uporabiti tiste, ki ustrezajo standardu SIST EN 13963 (DIN 1168), izolacija pa standardu SIST EN 13162. Elementi kasetnih in lamelnih spuščenih stropov morajo ustrezati standardu SIST EN 13964.
Pri stropih imamo nekaj posebnosti, ki jih je potrebno omeniti, in sicer pri postavitvi odrov je v osnovni ceni vkalkuliran delovni oder do delovne višine 3,20m (meri se od zgornjega nivoja tal do spodnjega nivoja primarnega stropa, na katerega je pritrjena podkonstrukcija spuščenega stropa. Če ni drugače navedeno, je pri poševnih površinah v osnovno ceno vkalkuliran tudi nagib do 5%. Odstopanja na podlagi projekta od vodoravne ali navpične ravnine do 5% veljajo kot vodoravne ali navpične, nad 5% pa kot poševne. Odstotek se izračuna iz razmerja med sosednjima pravokotnima stranema, poševnine se odštejeo od dejanske površine. Navpične stropne površine se priračunajo k stropni površini. Če ni drugače navedeno je obešalna višina do 50 cm vkalkulirana v osnovni ceni (meri se od spodnjega roba primarnega nosilnega stropa do spodnjega roba gotovega obešenega stropa).
Ko je predmet obračuna podkonstrukcija mavčno – kartonskih sistemov iz stropnih C profilov vodoravnih in poševnih stropnih ter stenskih navpičnih oblog, se z direktnimi nastavljivimi obešali montira neposredno na nosilno podlago, v osnovno ceno pa je vkalkulirana montaža vodoravnih, poševnih ali navpičnih oblok, pri katerih znaša maksimalni odmik konstrukcije 10 cm, kar se meri od primarne konstrukcije do zunanjega roba C profila.
