Paritetni sklad za gradbeništvo

Paritetni sklad za gradbeništvo

Gospodarska in obrtna zbornica predlagati ustanovitev slovenskega paritetnega sklada, s čemer bi se slovenski delodajalci, ki storitve opravljajo v državah EU, ki povečini imajo te sklade že dolgo vpeljane, izognili plačevanju dvojnih prispevkov za svoje delavce, kadar jih napotijo na delo v tujino. Poleg tega bi bila ustanovitev paritetnega sklada lahko učinkovita rešitev za posamezno panožno področje in socialno problematiko, ki iz nje izvira. Po drugi strani pa lahko paritetni skladi in sredstva zbrana v teh skladih bistveno lažje prispevajo k izravnavanju bodočih tveganj. S tem je zagotovljena višja varnost tako za podjetje kot njegove zaposlene.

Paritetne sklade, ki so uveljavljeni v večini zahodnoevropskih držav, ustanavljajo, vanje vplačujejo in upravljajo socialni partnerji sami in igrajo komplementarno vlogo obstoječim državnim strukturam za izboljševanje položaja zaposlenih in podjetij. V gradbeništvu jih ločimo na tri ključna področja: zdravje in varnost pri delu, poklicno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter področje dela in zaposlovanja v panogi, t.j. insolventnost, stečajni postopki, prisilne poravnave, odpravnine zaposlenim, plačilo odsotnosti delavcev med prazniki, nadomestilo plač zaposlenim v času slabega vremena in povrnitev dela stroškov gradbenim podjetjem zaradi nastale škode zaradi ustavitve in podaljšanja izvedbe del, nadomestila svojcem v primeru smrti zaposlenih in dodatno pokojninsko zavarovanje.

V večini zahodnoevropskih držav so paritetni socialni skladi v obliki sporazumov med socialnimi partnerji uveljavljeni že več kot 50 (Velika Britanija) ali celo sto let (Nemčija). Socialnim partnerjem v zahodnoevropskih državah se je torej uspelo dogovoriti, katere so za delodajalce in delojemalce v gradbeni panogi v danem trenutku pomembnejše pravice, tveganja in prednosti. Slednje so uskladili in podpisali sporazum ter prek dogovorjene pravne ureditve (s kolektivno pogodbo, kolektivnim sporazumom, ustavnim aktom, pogodbo civilnega prava ali kar zakonom) ustanovili paritetni sklad.

V noben takšen panožni socialni dogovor država ne more posegati, upravljanje sklada je strogo določeno in zaupano izbranim usposobljenim predstavnikom delodajalcev in delojemalcev.

Za primer, BUAK v Avstriji nepretrgano uspešno deluje skoraj 60 let, svoje poslanstvo in namen pa je medtem večkrat razširil. Prvotni dogovor, ki je bil dosežen po drugi svetovni vojni, pravi, da delavcu, ki sam pretrga zaposlitev oziroma mu delovno razmerje preneha zaradi odločitve delodajalca, pripada pravica do izkoriščanja počitnic in uživanja prostega časa. Dogovor se je razširil še na obvezno dajatev zaradi slabega oziroma neugodnega vremena, na odpravnine pri odpuščanju, nadomestilo za čas zimskih počitnic in praznikov.

Namen in cilji uvajanja paritetnega sklada:

  • dvig kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu,
  • zmanjševanje poslovnih tveganj za delodajalce zaradi stroškov odpravnin, slabega vremena, dopustov in državnih praznikov,
  • krepitev socialnega dialoga,
  • lažje poslovanje na tujih trgih,
  • nižji dolgoročni stroški,
  • preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga),
  • spodbuditi interes mladih za vstop v gradbene poklice,
  • povečanje števila zaposlenih v panogi, povečani prispevki v socialne blagajne.

Leave a Reply