PRENOVA

  Domov / Novice / Tag: PRENOVA
SANACIJA, MODERNIZACIJA IN PREOBRAZBA MANSARDE

SANACIJA, MODERNIZACIJA IN PREOBRAZBA MANSARDE

Sanacija in modernizacija obstoječihgradbenih substanc predstavlja eno najpomembnejših projektivnih in gradbenih  dejavnosti. Predvsem historično tkivo je tisto, ki zaradi nefleksibilnosti zahteva celosten pristop pri prenovi. Prav tako se srečujemo z relatvno mlajšim stavbnim tkivom, ki ne izpolnjuje sodobnih zahtev po toplotni, zvočni in požarni zaščiti in ne more zagotavljati bivalnega ugodja, kot ga pričakujemo pri sodobnih objektih. Pred začetkom prenove starejših objektov je priporočljivo, da konstrukcijo pregleda strokovnjak, kajti od objektivne ocene stanja konstrukcijskih delov je odvisno, kateri ukrepi so nujni pri prenovi. Preveriti je potrebno tudi, ali so konstrukcije še uporabne ali potrebne zamenjave. Zuporabo podstrešja v bivalne manene se spremenijo tudi zahteve požarne odpornosti konstrukcij, toplotna in zvočna zaščita ter zaščita pred vlago. Statično stabilnost in izpolnjevanje gradbenofizikalnih zahtev je treba dokazati s projektom, zato investitorji, ki želijo prenoviti podstrešje, morajo pridobiti gradbeno dovoljenje.

Strešna površina kot pretežno tesarska lesena konstrukcija s kompleksno sestavo slojev predstavlja del objekta, ki je podvržen strogim zahtevam glede zaščite pred zunanjimi vplivi kot so dež, sneg in veter; statike, gradbene fizike in sestave. Zaradi gradbenofizikalnih napak ali pomanjkljivosti pri gradnji / prenovi vedno znova prihaja do poškodb strešne konstrukcije. V gradbenofizikalnem smislu obstaja večje število konstrukcij, ki se razlikujejo po vgrajenih slojih, vrsti in debelini izolacijskega sloja in načinu vgradnje. Izhodišča za izbrano izvedbo naj vedno vsebujejo tehten premislek o zaščiti pred požarom, zvočni in toplotni zaščiti ter zaščiti pred vlago. Kot najpogosteje izvedena konstrukcija je prisotna streha v naklonu, s špirovci kot nosilnimi elementi in toplotnozaščitnim slojem med njimi.

Toplotna zaščita mora biti obdelana v projektni dokumentaciji, v praksi pa to pomeni, da bo med špirovce vgrajen toplotnoizolacijski sloj določene debeline, njegova sposobnost izolacije pa je opredeljena z U – faktorjem. Višina špirovcev bo verjetno prenizka za predpisano debelino izolacije, zato so sistemi obloge strešine zasnovani tako, da omogočajo vgradnjo dodatnega sloja toplotne izolacije. V zadnjih letih so se kot učinkovite izkazale tudi izolacije, ki jih vpihujemo v votli prostor strešne konstrukcije. Poleg toplotne zaščite pa moramo biti pozorni tudi na zaščito pred vlago, zatesnitev proti vetru, inštalacijski nivo, na zvočno zaščito podstrešja, kar bomo podrobno opisali v prihodnjem prispevku.

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

Ko se dela končajo, naj bi realno nastopil najlepši del posla, ki ga imenujemo obračun, vendar se v praksi takrat za večino izvajalcev začnejo šele prave težave. Ponavadi sama izvedba projekta ni problematična, saj se izvajalec sproti zmeni s svojo ekipo, ndzornikom, projektantom in naročnikom, zatakne se rado pri obračunu namreč.

Osnova za izvedno obračuna je praviloma dogovor, ki naj bi bil sklenjen že pred pričetkom izvedbe del, vendar se prva težava pojavi, če tega dogovora ni bilo, oziroma ni bil jasen, zato je najbolje da se le – tega sklene v pisni obliki . Nov Gradbeni zakon v 10. členu predpisuje, da morata v vseh primerih izvajanja gradnje, torej tudi za izvedbo vzdrževalnih del, naročnik in izvajalec skleniti dogovor v pisni obliki in če tega dogovora ni, je lahko zagrožena velika globa, ki jo izreče gradbeni inšpektor. V pisnem dogovoru mora biti osnovna sestavina vrsta in obseg del ter vse glede obračuna po končanju del. S tem dogovorom je storjen prvi korak k uspešni izvedbi obračuna izvedenih del.

Pravila za merjenje in obračunavanje so zelo obsežna in so podrobno zapisana v publikaciji SUHOMONTAŽNA GRADNJA, ki jo s sodelovanjem in veliki strokovni pomoči GIZ Suha gradnja, izdal Odbor Izvajalcev suhomontažnih del pri OZS, zadnja izdaja leta 2013. V publikaciji, kateri sta dali soglasje in potrditev Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so podrobno opisana pravila za merjenje in obračun suhomontažnih del, sestavni del publikacije pa so tudi standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, popisi del, ki se obračunavajo dodatno, gradbiščni pogoji, itd..

 Nekaj pravil za obračuvanje v mansardi iz publikacije je recimo, da se izolacija meri in obračuna posebej, saj jo je praviloma položene več kot obloge, da stranske in stropne površine mansardnih oken ne pomenijo špalete, kajti te površine merimo posebej in obračunamo s faktorjem 2,0 in jih prištejemo k strešnim površinam. Prav tako je pomembno, da pri okroglih ali obločnih površinah mansardnih oken obračunamo s faktorjem 5,0, ter da se poševne robove in robne letve meri v m2 in obračuna posebej. Zaradi različnih zahtevanih oblik in unikatnih izdelkov je predlog, da se tovrstne izdelke obračuna po dejanskih stroških dela in materiala.

Poleg pravil za obračunavanje so najpomembnejši del knjige standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, normativi, gradbiščni pogoji ter navodila za uporabo in vzdrževanje različnih suhomontažnih sistemov, ki so z določili novih gradbenih predpisov postala obvezna vsebina dokumentacije za uporabno dovoljenje, ki jo mora pripraviti izvajalec del.