MANSARDA

  Domov / Novice / Tag: MANSARDA
IZOLACIJA MANSARDE

IZOLACIJA MANSARDE

Mansarda ali podstrešje, s svojo razgibanostjo velja za vedno bolj prijeten in zašeljen bivalni prostor tudi pri nas v Sloveniji. Prijetnost ji pripišemo le v primeru, če streho oziroma strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo.

Zaradi slabe izolacije lahko uporabniki mansard kaj hitro postanejo žrtev nevšečnosti, kajti temperaturna nihanja, mraz, vročina, zamakanje in moteča okolica niso ravno prijetni spremljevalci mirnega življenja. Prav tako je potrebno strešno konstrukcijo zaščititi pred nastajanjem kondenza – vode, ki lahko trajno in relativno hitro uniči konstrukcijo.

Za dobro strešno konstrukcijo, so bistvenega pomena štirje osnovni sloji, tipični za vsako pravilno sestavo strehe, in sicer je to zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje konstrukcije, drugi sloj je sekundarna kritina, ki dodatno preprečuje vdor vode v konstrukcijo. Seveda zelo pomembna je izolacija, sloj, ki toplotno, zvočno in požarno izolira. Četrti sloj pa je parna zapora ali ovira, ki uravnava prehod vodne pare.

Če želite kot izolacijo res kakovosten material strokovnjaki svetujejo, da posežete po nakupi izolacijskega materiala brez fenol – formaldehidnih veziv, kajti ta izolacija bo uporabniku ponudila optimalne termoizolacijske sposobnosti, negorljivost, zvočno izolativnost, poleg tega pa izdelek prinaša celo vrsto prednosti. Filci iz steklene volne so pri nekaterih uporabnikih z novo tehnologijo vezivnih sredstev postali prijetni za rokovanje, kar pomeni, da ne srbijo, ne dražijo kože in so posledično tudi prijetnejši za vgrajevanje. Dokazano pa prispevajo tudi h kakovosti zraka v prostoru, kar dokazujejo tudi certifikati. Izbirate lahko med različnimi filci, ki imajo različne vrednosti toplotne izolativnosti, katerim so seveda tudi prilagojene debeline.

Sicer je pa poleg izolacije v strešno konstrukcijo potrebno pravilno namestiti še sekundarno kritino in predvsem parno zaporo ali oviro, kajti le ta vas bo namreč rešila pred uničujoči vlago.  Sekundarna kritina je kvalitetna parapropustna folija, pravilno položena in zlepljena. Izolacijo lahko potem v vsakem primeru vgrajujemo tesno do zgornjih slojev brez tako imenovanega drugega zračnega kanala. Poleg sekundarne kritine mora imeti streha tudi parno zaporo. Kadar je streha podeskana oziroma ima preko špirovcev kakšen drug parozaporni material, vgrajujemo parne zapore.

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

Ko se dela končajo, naj bi realno nastopil najlepši del posla, ki ga imenujemo obračun, vendar se v praksi takrat za večino izvajalcev začnejo šele prave težave. Ponavadi sama izvedba projekta ni problematična, saj se izvajalec sproti zmeni s svojo ekipo, ndzornikom, projektantom in naročnikom, zatakne se rado pri obračunu namreč.

Osnova za izvedno obračuna je praviloma dogovor, ki naj bi bil sklenjen že pred pričetkom izvedbe del, vendar se prva težava pojavi, če tega dogovora ni bilo, oziroma ni bil jasen, zato je najbolje da se le – tega sklene v pisni obliki . Nov Gradbeni zakon v 10. členu predpisuje, da morata v vseh primerih izvajanja gradnje, torej tudi za izvedbo vzdrževalnih del, naročnik in izvajalec skleniti dogovor v pisni obliki in če tega dogovora ni, je lahko zagrožena velika globa, ki jo izreče gradbeni inšpektor. V pisnem dogovoru mora biti osnovna sestavina vrsta in obseg del ter vse glede obračuna po končanju del. S tem dogovorom je storjen prvi korak k uspešni izvedbi obračuna izvedenih del.

Pravila za merjenje in obračunavanje so zelo obsežna in so podrobno zapisana v publikaciji SUHOMONTAŽNA GRADNJA, ki jo s sodelovanjem in veliki strokovni pomoči GIZ Suha gradnja, izdal Odbor Izvajalcev suhomontažnih del pri OZS, zadnja izdaja leta 2013. V publikaciji, kateri sta dali soglasje in potrditev Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so podrobno opisana pravila za merjenje in obračun suhomontažnih del, sestavni del publikacije pa so tudi standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, popisi del, ki se obračunavajo dodatno, gradbiščni pogoji, itd..

 Nekaj pravil za obračuvanje v mansardi iz publikacije je recimo, da se izolacija meri in obračuna posebej, saj jo je praviloma položene več kot obloge, da stranske in stropne površine mansardnih oken ne pomenijo špalete, kajti te površine merimo posebej in obračunamo s faktorjem 2,0 in jih prištejemo k strešnim površinam. Prav tako je pomembno, da pri okroglih ali obločnih površinah mansardnih oken obračunamo s faktorjem 5,0, ter da se poševne robove in robne letve meri v m2 in obračuna posebej. Zaradi različnih zahtevanih oblik in unikatnih izdelkov je predlog, da se tovrstne izdelke obračuna po dejanskih stroških dela in materiala.

Poleg pravil za obračunavanje so najpomembnejši del knjige standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, normativi, gradbiščni pogoji ter navodila za uporabo in vzdrževanje različnih suhomontažnih sistemov, ki so z določili novih gradbenih predpisov postala obvezna vsebina dokumentacije za uporabno dovoljenje, ki jo mora pripraviti izvajalec del.