Author Archives: Ana Garb

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi predstavlja zelo koristen priročnik vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material, ki je prikazan v piblkaciji, bo pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov zelo dobrodošel pripomoček tako za naročnika kot za projektanta, pri načrtovanju gradnje.

Če pri posameznih pozicijah ni nekih drugačnih določil, veljajo kot kritetriji enakovrednosti značilnih navedenih izvedb vse tehnične specifikacije, ki so opisane, zlasti tudi konstruktivna sestava in tehnične lastnosti posameznih delov konstrukcije in skupne konstrukcije, kakor tudi posebne lastnosi, ki so vsebovane v tehnični dokumentaciji proizvajalca značilnih navedenih izdelkov. Kot pogodbeni standard je za mavčno – kartonske sisteme dogovorjen avstrijski standard ONORM B 2206, za kasetne in lamelne spuščene strope pa velja privzeti standard SIST EN 13964.

Prav tako, v primeru, da višine niso navedene, se pri kalkulaciji upoštevajo višine sten in stenskih oblog do 3,20m, ob upoštevanju morebitnih konstruktivnih dodatnih ukrepov. Za težavnost dela nad 3,20m višine pa se obračuna doplačilo. Naj omenimo še, da so v primeru, ko ni drugih navedb stenske konstrukcije s kovinskimi stojkami nenosilne in neprestavljive.

Pri stikih sten s sosednjimi gradbenimi elementi je v enotni ceni potrebno vkalkulirati togi stik profilov s tesnilnim tkalom s steno, stropom in tlemi. Vse ostale vrste stikov pa se obračuna nato posamezno. Pri izolacijskem sloju je v ceni stenskih sistemov, v kolikor ni navedeno drugače vkalkuliran 5cm debel izolacijski sloj iz samonosne izolacije, pri vseh ostalih sistemih pa se potem izolacija samodejno ne upošteva.

Ko govorimo o oižarni odpornosti, moramo biti striktni, da dokazilo o zahtevanem razredu požarne odpornosti za konstrukcijo poda proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik z izjavo o skladnosti. Vsebina mora ustrezati zakonskim zahtevam in če posamezna konstrukcija ni navedena v nacionalnem ali evropskem tehničnem soglasju, se njena požarna odpornost lahko dokazuje s klasifikacijskim poročilom na podlagi EN 13501 – serija. Izvajalec pa mora tudi dati izjavo, da je pri delu upošteval prav vsa določena navodila proizvajalca. Eden od segmentov izolacije je tudi zvočna zaščita, katere zahtevane vrednosti izvajalec dokaže s poročilom o preizkusu pooblaščene intitucije za preizkušanje in nadzor v skladu s standardi SIST EN 140-4 (za stenske konstrukcije) in  SIST EN 717 / 1, v primeru da vrednosti zvočne zaščite niso razvidne že iz nemškega standarda DIN 4109 ali avstrijskega standarda ONORM B 3358 – 6. Izvajalec pa je dolžan izvesti tudi predelne stene, strope, obloge in suhomontažne pode v skladu s projektom zvočne zaščite ali v skladu z elaboratom akustike, ki ju predloži naročnik. Zahtevano zvočno zaščito v objektu dokažemo z merjenjem na gradbišču, če vrednosti zvočne zaščite že niso razvidne iz Pravilnika o zvočni zaščiti, ki je v Uradnem listu RS, št. 14/99, kar pa se zaračuna tudi posebej. Pri površini se obdelava stikov med ploščami in pritrdilnimi sredstvi izvede v skladu z avstrijskih standardom oziroma proizvajalčevimi smernicami. V enotni ceni je v skladu z avstrijskim standardom ONORM B 3415 vklakulirana površina brez posebnih zahtev, izdelava površin s posebnimi zahtevami pa se zaračuna posebej.

V naslednjem prispevku vam bomo predstavili še naslednje smernice standardiziranih popisov del : premazna sedstva, obračun izrezov, obračun odprtin, ognjevarne in impregnirane plošče, vgradni materiali ter posebnosti stropov in ostalo, tako da nas spremljajte.

 

 

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

V delovnem in bivalnem okolju je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor je lahko zunanji ali pa je izvor v notranjosti objekta, kar pomeni da je posledično lahko moteno udobje v delovnem ali bivalnem prostoru.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni preprečevanuju vdora motežih zvokov oziroma hrupa, kar pa ne pomeni da je moteč le zvok iz zunanjosti, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je med drugim tudi, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, ki bo uporabniku zagotovila ustrezene pogoje za počitev, nemoteno delo in sprostitev.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranke in nepregledne, saj je potrebno poleg poznavanja fizikalnih lastnosti, upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so predpisani za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109, v katerem so upoštevane številčne vrednosti, ki temeljijo na rezultatih meritev in se izvajajo že preko dva desetletja.

Doseganje relavantnih lastnosti (požarne zaščite, zvočne zaščite,…) gradbenih elementov, ki so opredeljeni v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili. Da bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neposreden prenos zvoka skozi gradbeni element in pa tudi na prenos zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseg ustrezne zvočne zaščite moramo zagotoviti torej ustrezno zvočno zaščito gradbenih elementov kot tudi vzdolžno zvočno zaščito izolirnosti bočnih gradbenih elementov, kot so tla, stop in obe steni.

Zaščito pred hrupom dosežemo na več načinov, in sicer s suhomotažnimi sistemi – predelnimi stenami in spuščenimi stropi, pri čemer v votle dele vgradimo izolacijski sloj in dosežemo občutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo zvočno energijo. Za izoliranje zunanjih sten z notranje strani so primerne stenske obloge, s katerimi lahko tudi hitro dosežemo gladke in ravne površine, saj poševne in razpokane stene odpravimo brez posebnih zapletov. Ena od opcij je tudi suhi omet, ki je primeren za nevlažne prostore in ga izdelamo tako, da mavčne plošče nalepimo z lepilom, ki ga v obliki kep nanesemo na steno ali plošče. Prav tako lahko do 20 mm izravnamo tudi neravno podlago z zanešenim lepilom. Pri dimnikih in površinah, na katere bomo pritrdili umivalnik, konzole in podobno pa moramo biti pozorni, da lepilo nanesemo zaradi večje trdnosti na celotno površino in ne le točkovno.

NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE MINERALNIH STROPOV IN OBLOG

NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE MINERALNIH STROPOV IN OBLOG

Po končani gradnji in primopredaji stranki objekta, le – ta še ni vseljen in v polni funkciji, zato se v takih primerih, zaradi zmanjšanja stroškov v objektu dopušča tudi nižja temperatura ob zagotavljanju minimalnega ogrevanja zaradi zaščite zaključnih obdelav; pri temperaturi ozračja pod 11 stopinj se namreč poveča verjetnost kondenzacije vlage in da je omogočeno izenačevanje klimatskih razmer pod in nad stropnimi ploščami, je plošče potrebno odstraniti. Tovrstnega ukrepa žal ne moremo narediti, ko strop služi kot pasivna požarna zaščita objekta.

Prav tako se je potrebno posvetiti tudi akumulativni toploti, ki nastaja zaradi sončnega sevanja in ji je potrebno omogočiti, da se v primernem času odvaja, da se zmanjša nevarnost kondenzacije v nočnem času. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi primerom, ko dodatna izolacija, bodisi na zgornjem delu stropa ali v strešni konstrukciji, spremeni temperaturni gradient v konstrukciji, s čimer se premakne tudi točka rosišča. Namestitev izolacije je torej potrebno tudi računsko preveriti, če obstaja nevarnost kondenzacije, je potrebno vmesni stropni prostor zadostno prezračevati, po potrebi za obvladovanje te tegobe med spuščene strope in toplotno izolacijo vgradimo parno zaporo ali parno oviro.

Splošno vzdrževanje

Vzdrževalne posege na spuščenih stropih lahko izvajamo le takrat, ko v celoti preučimo vpliv le – teh na tehnične funkcije stropa. Mineralne plošče se v vzdrževanju v ničemer ne razlikujejo od običajnih pleskanih stropov, vendar pa moramo biti pozorni v primeru potrebe po vzdrževanju, da ohranimo visoko kakovost stropa in privlačen videz izbranih mineralnih plošč.

Čiščenje

V prvi fazi s stropa z mehko krtačo najprej odstranimo prah s površine, sledove svinčnika in drugih madežev lahko odstranimo z uporabo klasične gumijaste radirke ali z vlažno krpo oziroma gobo, ki jo namočimo v vodi, kateri primešamo blago milo ali pralno sredstvo. Goba naj vsebuje čim manj vode, saj stropa ne smemo zmočiti in po končanem čiščenju moramo nujno obrisati posušeno plast milnice z vlažno krpo, namočeno v čisto vodo.

Pomembno je, da pri čiščenju ne uporabljamo abrazivnih čistil, hkrati pa je dobro vedeti, da plošče, ki so odporne na vlago, lahko zmočimo brez posledic, hkrati pa moramo plošče vedno čistiti z blagimi detergenti. 

Pregledovanje in zamenjava vgrajenih plošč

O menjavi poškodovanih plošč razmišljamo, ko so poškodbe večjih razsežnosti in jih z dobavljivimi masami ni moč več rešiti. Obstaja več načinov menjave vgrajenih plošč, bodisi menjava posameznih plošč, ki v barvi rade odstopajo, saj so nove in jih je priporočljivo vgraditi na bolj neopazna mesta, bodisi zamenjati celotno površino. Pri menjavi in popravilu je priporočljivo zaradi obsežnih prašnih delcev uporabljati ustrezna zaščitna sredstva za zaščito dihal.

OBDELAVA STIKOV MED MAVČNO – KARTONSKIMI PLOŠČAMI – BANDAŽIRANJE (FUGIRANJE) IN DODATNA OBDELAVA POVRŠIN IZ MAVCA

OBDELAVA STIKOV MED MAVČNO – KARTONSKIMI PLOŠČAMI – BANDAŽIRANJE (FUGIRANJE) IN DODATNA OBDELAVA POVRŠIN IZ MAVCA

Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami oziroma bandažiranje in dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v štirih kakovostnih razredih, in sicer K1, K2, K3 in K4. Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami s fugiranjem z uporabo ojačitvenega armirnega traku pa se izvaja v kakovosti K1 in K2, izvajajo pa ga monterji suhe gradnje. Dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v kakovosti K3 in K4, izvajajo pa jo samo slikopleskarji. Za standardno kakovost obdelave stikov  med mavčno – kartonskimi ploščami se šteje kakovost K2

Če obdelavo stikov izvajajo slikopleskarji, se postavka izvzame iz suhomontažnih del.  Za nastale nekontrolirane razpoke na stikih med mavčno – kartonskimi ploščami je odgovoren izvajalec, ki je izvajal obdelavo stikov – bandažiranje, za neravno površino, in sicer viden stik mavčno – kartonskih plošč, pa prevzame odgovornost izvajalec slikopleskarskih del. Med seboj se bandažirajo le istovrstni materiali, kajti bandaža med raznovrstnimi materiali ni dovoljena, saj na stiku dveh različnih materialov, zaradi različnega krčenja vedno prihaja do razpoke. Na teh mestih se lahko izvaja le bandaža s tako imenovano kontrolirano razpoko (fugo). Pomembno pri delih je, da izvajalca montažnih in slikopleskarskih del primerno obdelata stična robova, in sicer tako, da bo kontrolirana razpoka oziroma fuga, bo nastala med raznovrstnimi materiali, ravna in čim manj opazna. Izvajalec  suhomontažnih del, ki je pravilno  obdelal zaključni rob plošč na stiku z drugačnim materialom, ne prevzema odgovornosti za nekontrolirane oziroma neravne razpoke, ki bi lahko nastale na stiku zaradi nepravilno izvedenih del slikopleskarja. V nadaljevanju bomo na kratko obrazložili kakovostne razrede glede na obdelavo.

Obdelava stikov med mavčnimi ploščami – bandažiranje (fugiranje)

  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K1 je v praksi za polnjenje rež na stikih mavčno – kartonskih plošč in kitanje vidnih delov pritrdilnih sistemov. Odvečno naneseno fugirno maso je vedno potrebno odstraniti oziroma posneti (dopustni so le sledovi materiala, ki ga pusti orodje). Vstavljanje ojačitvenega armirnega traku – bandažni trak se izvaja pri uporabi sistema, ki to predvideva iz konstrukcijskih razlogov. Pri večslojnih oblogah pri spodnjih slojih zadošča že polnjenje stikov plošč.
  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K2 je pomembna pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatnem fugiranju, s katerim se doseže brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče.

Dodatna obdelava mavčno – kartonskih površin

  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K3 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev in pri dodatni obdelavi površin, kot so fugiranje in zaključna obdelava, s katero se doseže brezstopenjski prehod obdelane površine na površino plošče. Prav tako moramo tukaj omeniti široko fugiranje stikov in kitanje ostale kartonske površine. Naj omenimo tudi, da je potrebno zafugirano površino tudi obrusiti.
  • KAKOVOSTNA STOPNJA – K4 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatni obdelavi površin, kot je fino fugiranje in zaključna obdelava, ki nam da brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Prav tako je omenjena stopnja pri široki obdelavi stikov in kitanje ostale mavčno – kartonske površine. Po potrebi je treba obdelano površino tudi obrusiti. Ne smemo pa pozabiti tudi na obdelavo širše površine ob fugah ter kitanje in glajenje z izravnalnimi masami do debeline 3mm.

Obdelava površine, ki po tej klasifikaciji izpolnjuje najvišje zahteve, zmanjšuje možnost obrisov na površini plošč in stikov. Če bi lahko osvetlitev vplivala na pojavno obliko gotove površine, so neželjeni učinki spremenljivo senčenje na površini ali minimalne posamezne markacije in jih s tem v veliki meri preprečimo. Seveda se jih popolnoma ne da izključiti, saj svetloba učinkuje spremenljivo in se je ne da jasno definirati ali oceniti. Prav tako je potrebno upoštevati tudi meje izvajalskih možnosti.

SISTEMSKA GRADNJA IN NASVETI

SISTEMSKA GRADNJA IN NASVETI

Gradite ali obnavljate? Iščete življenjsko kakovost,neodvisnost in zanesljivost pri naložbi denarja. Pomembna sta solidnost in trajna vrednost, dobra toplotna zaščita pa pomeni posledično tudi nižje stroške ogrevanja in pa seveda zdravo bivalno okolje. Z mavčnimi ploščami in suhomontažnimi sistemi tako postanejo vaše gradbene zahteve oziroma želje resničnost, kajti le – ti omogočajo suho, hitro, čisto in cenovno ugodno gradnjo.

Lastna hiša ali stanovanje je odraz osebnosti investitorja, toda tudi najboljše načrtovanje je lahko samo toliko dobro, kot so dobri uporabljeni materiali. Osnova sistemov so oblikovno obstojne mavčne plošče, ki so v principu lahko tudi sistemski proizvodi, sestavljeni iz posameznih elementov, ki zaradi svoje natančne medsebojne usklajenosti nudijo optimalno zanesljivost pri gradnji. Zelo pomembno je, da  montaža posameznih sistemov poteka po predpisanih parametrih, kajti le takrat imate jamstvo za neoporečen izdelek in preizkušeno zanesljivost.

Spekter pod pojmom suha montaža zajetih konstrukcij je zelo širok. Suhomontažne konstrukcije obsegajo različna področja uporabe: stene, strope in tla. Znotraj teh področij obstaja veliko število najrazličnejših sistemov, ki so pogojeni z različnimi gradbenofozikalnimi zahtevami (npr. požarno, zvočno ali toplotno zaščito, akustiko prostorov, itd.). Prihranite si težavno eksperimentiranje in izberite preizkušene in zanesljive gradbene sisteme uveljavljenih ponudnikov gradbene opreme, ki imejo na tem področju veliko izkušenj, znanja in predvsem razvito tehnologijo.

Mavčne plošče uveljavljenih ponudnikov so izdelane v skladu s standardi, proizvodnja je ves čas pod lastnim in tujim nadzorom. Plošče so preizkušene z gradbenotehnološkega vidika in zaradi lastnosti izenačevanja  zračne vlage v zaprtem prostoru pomenijo bistven prispevek k prijetni prostorski klimi. Naj omenimo, da so mavčne plošče tudi negorljive in že pri majhni debelini nudijo odlično požarno in učinkovito zvočno zaščito. Z mavčnimi ploščami lahko izdelamo stenske, stropne in talne površine z neopaznimi stiki med ploščami, ki ne pokajo in je tako ustvarjena zanesljiva podlaga za premaze, omete, lake in keramične obloge.

V prihodnjih prispevkih, vam bomo opisali načine skladiščenja in obdelave mavčnih plošč, zato nam sledite.

Mavčni obešeni stopovi

Mavčni obešeni stopovi

Izvedba mavčnih obešenih stropov je poleg predelnih sten in stenskih oblog, najbolj popularna oziroma pogosta uporaba suhomontažne gradnje. Obstajata dva tipa obešenih mavčnih stropov, in sicer stndardni in demontažni strop.

Standardni mavčni stropi, imenovani tudi fiksni stropovi se privijačijo na podkonstrukcijo iz kovinskih C – profilov, le – ta pa se predhodno obesi na masivni strop. Površino stropa se fugira, zgladi in poljubno nato finalno obdela. Kasetni mavčni stropi, ki jih imenujemo tudi demontažni stropovi so posebne stropne plošče, ki so običajno modularnih dimenzij 60 x 60 cm, se vstavijo v podkonstrukcijo iz kovinskih T – profilov, te pa se predhodno obesi na masivni strop. Površine stropa ni potrebno dodatno obdelati, stropne plošče pa je naknadno možno poljubno odstranjevati. Namen mavčnih obešenih stropov je hitra in ekonomična izvedba, majhno onesnaženje, nizka teža, oblikovana prilagodljivost ter optimalna zvočna in protipožarna zaščita. Poleg splošnih lastnosti, naj omenimo tudi specifične lastnosti in namen mavčnih obešenih stropov:

  • znižanje višine prostora;
  • zakritja različnih inštalacij;
  • izboljšanja estetike prostora;

S kombinacijo obešenega stropa in izolacije iz minerale volne se prav tako lahko doseže:

  • znižanje stroškov ogrevanja;
  • zmanjšanje prehoda zvoka med etažami;
  • izboljšanje akustike samega prostra;
  • zvišanje zaščite zgradbe pred požarom z uporabo ognjevzdržnih plošč:

V mavčne spuščene strope se lahko po želji in potrebi vgrajuje tudi prezračevalne in klimatizacijske naprave ter svetlobno tehniko.

Zvočna zaščita v objektu

Zvočna zaščita v objektu

Zvok se opredeljuje kot mehansko valovanje elastičnega medija, posebej v v frekvenčnem območju človekovega sluha med 16 in 20.000 Hz. Razširja se skozi medij, in sicer zrak kot  zvočno valovanje. Molekule zraka zanihajo iz mirujočega stanja in nihanje prenesejo na sosednje molekule, kar imenujemo longitudinalno valovanje. V akustiki glede na medij, po katerem se zvok prenaša, razlikujemo zvok v zraku, zvok v trdnih telesih oziroma materialih in zvok v tekočinah. V zgradbah pozornost posvečamo zvoku, ki se širi skozi medetažne konstrukcije, stopnice in ločilne stene med stanovanji in ga imenujemo udarni zvok.

Predpisane minimalne zahteve potrebne izolacije pred zvokom v zraku so podane v Pravilniku o zvočni zaščiti zgradb. Vrednosti minimalne izolacije za ločilne stene in medetažne konstrukcije so podane z vrednostjo R ali DnT, w: za vhodna vrata v stanovanje z Rw; maksimalne dovoljene vrednosti ravni udarnega zvoka so podane z Lnw. Predpisane vrednosti se nanašajo na celoten sklop ločilnih konstrukcij med prostoroma in na morebitne druge načine vzporednega prenosa zvoka po konstrukcijah.

 

Za vsako zahtevo po zvočni zaščiti obstaja ustrezna sistemska konstrukcija z mavčnimi ploščami, ki izpolnjuje tako tehnične kot tudi ekonomske kriterije. Določene ugotovitve glede lastnosti proizvodov (mavčna plošča, profili, izolacijski sloj, način tesnenja,…), ki so sestavni del gradbenih elementov, kot so predelna stena, stenske obloge, obloge podstrešja, suhei ester, spuščen strop,…, v prihodnje ne bodo definirani s standardi, kar pomeni, da bo proizvajalec sam dobavil gradbeni sistem z zagotovljenimi in preverjenimi lastnostmi, ki bodo izključevale zamenljivost posameznih komponent sistema. 

 

Posebne zahteve pri izolaciji predelnih sten

Posebne zahteve pri izolaciji predelnih sten

Kadar želimo izolirati predelno steno s posebnimi akustičnimi ali protipožarnimi zahtevami, lahko izberemo izdelke iz kamene volne, in sicer različnih ponudnikov, kot so KNAUF INSULATION, URSA SLOVENIJA d.o.o., … in njihovi izdelki oziroma izolacijski materiali. Materiali se med seboj razlikujejo po gostoti in imajo zaradi tega tudi nekoliko različne koeficiente absorpcije zvoka. Kamena volna, s tem pa tudi vsi izdelki, namenjeni izolaciji predelnih sten, imajo tališče materiala nad 1000˚C, zato so primerni za konstrukcije s posebno visokimi protipožarnimi zahtevami. Pri izolacijskih materialih s posebnimi akustičnimi aliprotipožarnimi zahtevami so v ospredju številne lastnosti, in sicer  odlična absorpcija zvoka in upornost zračnemu toku, požarna zaščita, toplotna izolativnost, enostavna in hitra vgradnja, obstojnost oblike v konstrukciji, možnost izdelave posebnih dimenzij glede na širino podkonstrukcije,..

Pri izoliranju zunanje stene z notranje strani pri satrejših stavbah, ki imajo praviloma neizolirane zunanje stene, vendar zaradi različnih vzrokov poseg v njihovo zunanjost pogosto ni mogoč. V takih primerih se poslužujemo izolacije na notranji strani zunanje stene. S tem se dosežeta manjša raba energije in manjše obremenjevanje okolja, zunanji videz stavbe pa ostane enak. Zelo pomembna v tem primeru je natančna in pravilna vgradnja ustrezne parne zapore. Na izmerjeni rezultat prehoda zvoka bistveno vplivajo odprtine (vrata, nadsvetlobe, …) in inštalacije (vtičnice, instalacijski kanali, …). Že ena sama slaba točka v zvočni zaščiti na objektu povzroči znatno slabši rezultat od izmerjenega v gradbenem laboratoriju, kar pomeni da moramo biti še toliko bolj pozorni na pravilnost vgradnje izolacije.

Ko poskrbite za prezračevalni sistem v objektu, ne pozabite na njegovo čiščenje

Ko poskrbite za prezračevalni sistem v objektu, ne pozabite na njegovo čiščenje

Sestavni deli prezračevalnega sistema morajo biti med seboj tako usklajeni, da izpolnjujejo zahteve glede učinkovitosti, varnosti in varčnega delovanja. Naprava mora ostati enako učinkovita v vseh vremenskih pogojih, tudi v mrazu in močnem vetru, čemur veliko tipov vstopnih rešetk ni kos. Dimenzioniranje preko palca odpade, saj mora razvod dovesti dovolj zraka do posameznega prostora, imeti čim manj uporov, da lahko gospodarno deluje. Če razvod predimenzioniramo, bo deloval brez težav, če pa so razmere slabše in kanali ozki ter z mnogimi zavoji, narastejo upori in poraba energije. Napaka je lahko že običajna vstopna odprtina, z rešetko proti ptičem in insektom, ki lahko zelo poveča upor zraka zato izkušeni načrtovalci vgradijo za dve dimenziji večjo. Z načrtom v roki lahko tudi opazimo, da se prezračevalni ventil nahaja tik nad radiatorjem v kopalnici in bo odsesal topel zrak, preden jo bo ta ogrel. Ventilatorji delujejo izjemno tiho, kljub temu je bolje, da se ne nahajajo blizu prezračevanih prostorov. Prenos zvoka po kanalih onemogočijo dušilci, ki zadušijo šum ventilatorjev in prekinejo prenos drugih zvokov med prostori, saj v kuhinjo ne želimo slišati šumov iz stranišča. Prenos po togih deli razvoda zraka pa onemogočijo mehki vmesni komadi in elastično vpetje ventilatorjev. Dovodni kanali za svež zrak so večinoma že postavljeni, ko so druga dela na gradbišču še v polnem teku. Če ne želimo, da bodo pred prvim pogonom polni prahu od rezanja, brušenja in vrtanja je potrebno vse odprtine skrbno zaščititi pred vdorom, saj so lahko stroški čiščenja zelo visoki. Največji problem so rebrasti odseki cevi, ki jih je naknadno skoraj nemogoče popolnoma očistiti. Problem lahko odpravimo s skrbnim načrtovanjem vrstnega reda del v stavbi ter s tako namestitvijo elementov, da bo morebitno čiščenje lažje ali sploh izvedljivo. Če načrtujemo in na pravih mestih izvedemo še izvrtine za merjenje pretokov zraka med uravnavanjem sistema, smo naredili vse kar je potrebno.

Na osnovi projektno predvidenih količin zraka za prezračevanje, ki so navedene v načrtu, je potrebno izvesti meritve, nastavitve in uravnoteženje sistema. O tem je potrebno izdelati zapisnik, v katerem so vsi izmerjeni podatki o pretokih, pritiskih, količinah zraka, porabi elektrike in uporabljenih merilnih napravah. Preveriti je potrebno tudi vpliv prezračevanja na morebitne porabnike zraka, ki se nahajajo v hiši, na primer plinska peč ali sobni kamin. Sistem prezračevanja naj bi imel enako življenjsko dobo kot stavba, zato pa ga je potrebno skrbno vzdrževati. Uporabnik mora dobiti navodila za uporabo in vzdrževanje, v katerih so opisani potrebni postopki in njihova pogostnost, zlasti vsakoletna menjava filtrov. Ta točka je bolj pomembna kot izgleda na prvi pogled, saj je uporabnik po letu ali dveh prepuščen samemu sebi, če pa bo sistem nepravilno vzdrževal, je lahko celo krivec za njegovo slabo delovanje. Vsi pokrovi za nadzor in poseganje v sistem morajo biti dostopni in se dati popolnoma odpreti. Zato je pridobitev načrtov in navodil ob prevzemu sistema tako pomembna, pravilno vzdrževanje pa bo dolgoročno zagotovilo varčno delovanje prezračevanja.

V zunanjem zraku se nahaja visoko število prašnih delcev, cvetnega prahu in klic, ki se zaustavijo na vstopnem filtru in manjši del pa še v cevi za njim. V času visoke zračne vlage in megle lahko vlaga prodre v sistem in aktivira mikrobe na stenah cevi. V sesalne linije v notranjosti se vsesava maščoba in prašni delci iz kuhinje ter vlaga in delci bombažnega prahu iz kopalnice. Obloge, ki so posledica odsesavanja iz teh dveh prostorov spadajo tudi v skupino požarno obremenilnih. Onesnaženost cevi pa se lahko pojavi že med transportom ali skladiščenjem pred montažo, zato je zatesnitev odprtin vedno na mestu. Čez čas se lahko pojavi še slišen zvok ventilatorjev, ki so glasni, kljub temu, da smo filter zamenjali. Vzrok je večji zračni upor, ki je povišan zaradi oblog v ceveh, čemur lahko sledi še prenos vonjav med prostori. Zato uporabnikom priporočajo lastno kontrolo enkrat letno ob menjavi filtrov, na vsakih 5 let pa naj bi si notranjost cevi ogledal strokovnjak in določil, ali je čiščenja potrebno. Izkušnje kažejo, da ni pravila, saj so cevi lahko tudi po desetletju čiste, lahko pa v krajšem času umazane. Čiščenja se lotimo ob delujočem sistemu, najprej očistimo vse odcepe in nato še glavni vod. Večinoma je čistilna naprava sestavljena iz vrteče krtače, leteče delce pa zajame dodaten sesalni ventilator s filtri, nekateri čistilci pa imajo sesalni kos nameščen ob čistilni krtači. Drugi pristop je čiščenje s komprimiranim zrakom, namenjeno oblogam, ki se z lahkoto odluščijo in primerno za razvode manjših premerov.

.

Uveljavljanje garancije in skrite napake

Uveljavljanje garancije in skrite napake

Vsaka storitev, ki je bila opravljena, tudi storitve gradbenih in obrtniških del, ima po zakonu 1 leto garancije in 2 leti jamstva ne glede na to, kakšno pogodbo ste sklenili. To pomeni, da vam je obrtnik ali gradbenik dolžan v osmih (8) dneh odgovoriti na pisno pritožbo za stvarno napako. Tudi če z njim niste sklenili pogodbe, je dolžan napako popraviti.
Zakonska zaščita za dobro opravljena gradbena ali obrtniška dela pa je seveda zelo kratka glede na to, da bomo v hiši ali stanovanju živeli vso življenje. Iz tega stališča je zelo pomembno, da izvajalec garancijo navede v pogodbi ali splošnih pogojih. V posebnih gradbenih uzancih (81. člen) in tudi v rumeni knjigi pogodb FIDIC priporočila narekujejo, da je za solidnost gradnje projektant ali izvajalec dolžan jamčiti 10 let od prevzema objekta. Za krovske storitve, fasaderske storitve in druga izvajalska dela, kjer se vgrajujejo trajni elementi, izvajalci po navadi nudijo 10 letno garancijo.
Da boste z delom zadovoljni, že na začetku pridobite več ponudb in jih primerjajte. Pri primerjavi ponudb je potrebno upoštevati vse bistvene elemente ponudbe.
Največja napaka je, da smo v pogodbi pozorni samo na ceno. Morda je tisti trenutek najnižja cena za gradbena ali obrtniška dela res najpomembnejši dejavnik za vas, vendar je potrebno pregledati tudi pogodbeni rok začetka dela, pregledati ali so v pogodbi mesečne obračunske situacije ali enkratni znesek. Preglejte tudi reference izvajalca, njegova priporočila in preverite, če so navedene pogodbene kazni. Predvsem se pozanimajte tudi, kaka je garancija vašega izbranega izvajalca.
Z izvajalcem sklenite pogodbo v kateri boste opredelili vse bistvene elemente: obseg dela, cene, rok izvedbe in predvsem garancijo na opravljeno delo in rok za odpravo morebitnih napak. Dostikrat je namreč glavnina dela opravljena v roku, na odpravo manjših pomanjkljivosti pa lahko nato čakamo zelo dolgo. Pred tem se lahko zaščitite s pogodbo.Za opravljeno storitev je izvajalec dolžan izdati račun, ki je dovolj razčlenjen, da lahko preverite njegovo pravilnost glede količine in kakovosti storitve.
Kaj pa narediti, če pride do napake, ko recimo odstopi parket, odpadejo ploščice ali poči mavčno-kartonska plošča? Če je bila storitev opravljena nepravilno ali v nasprotju z dogovorom, lahko glede na naravo storitve izbirate med naslednjimi zahtevami. Prva možnost je, da mora izvajalec odpraviti pomanjkljivosti ali storitev opraviti ponovno. Naslednja možnost je da vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo storitve. Zadnja možnost, ki pride v poštev pri redkih primerih je, da izvajalec vrne plačani znesek.
Opozoriti je treba na to, da pred izbiro izvajalca in pričetkom del vedno zahtevajte predračun. V primeru, da izvajalec izda predračun z izrecnim jamstvom, lahko zahteva večje plačilo le v izjemnih primerih. Če pa vam izvajalec izda predračun brez izrecnega jamstva, vas mora izvajalec takoj, ko ugotovi, da bo predračun prekoračen, obvestiti o tem.