Author Archives: Ana Garb

POPIS DEL IN OBRAČUNAVANJE SPUŠČENIH STROPOV – MAVČNO – KARTONSKIH STROPOV

POPIS DEL IN OBRAČUNAVANJE SPUŠČENIH STROPOV – MAVČNO – KARTONSKIH STROPOV

Standardizirani popisi del, pravila za obračun in normative je publikacija, ki je koristen pripomoček vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material je zbran v strokovno sestavljeni in urejeni publikaciji, ki je pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov več kot dobrodošel tako za naročnike pri sprejemanju odločitev, kot tudi projektantom pri načrtovanju tovrstne gradnje. Sistematični pristop in nabor tipskih rešitev omogoča arhitektom bolj zanesljivo in učinkovito projektiranje, obvladovanje investicije in kontrolo izvedbe.

V tokratnem prispevku bomo predstavili pravila za obračun in normative, ki se navezujejo na spuščene strope, in sicer se bomo opredelili na mavčno – kartonske strope. Plošče, ki se uporabljajo za stropne obloge in spuščene strope so prirejene posebnim potrebam, ki so odvisne od namembnosti prostora in zahtev uporabnikov. V zahtevnih razmerah, kot so povišana vlaga, agresivne pare ali požarne zahteve, se za stropne obloge lahko uporabljajo tudi drugi materiali, ki se različno obračunavajo.

Vodoravni spuščeni stropi, ki so izdelani iz mavčno – kartonskih plošč, vključno z dvonivojsko podkonstrukcijo kot oblogo stropa ali obešeni stropi se obračunavajo posebej glede na debelino mavčne plošče in kvadraturo. Vodoravni stropi s požarno zaščitno tehnično klasifikacijo, ki so izdelani iz mavčno – kartonskih plošč, vključno z dvonivojsko podkonstrukcijo kot oblogo stropa ali obešeni stropi se prav tako obračunava glede na debelino mavčne plošče, kvadraturo. Pozorni moramo biti pri obračunu tudi na enonivojsko podkonstrukcijo kot oblogo stropa ali obešeni strop, ki se prav tako obračunava glede na debelino mavčne plošče in kvadraturo. Prav tako je pomembno, da pri popisu del in obračunu upoštevamo oznake SS in s tem navedemo vse komponente glede na debelino mavčnih plošč in glede na dimenzije prostora navedemo kose, dolžine in gramaturo materiala, ki je bil uporabljen pri izvedbi ter okvirno obračunamo po ceniku.

V publikaciji Standardni popisi del, pravila za obračun in normative je podrobno specificirano glede na debelino mavčnih plošč, glede na eno – ali dvonivojsko podkonstrukcijo, na strope s požarno zaščitno tehnično klasifikacijo, prav tako je priložen aktualen cenik, ki omogoča obračun.

 

ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI STAVBNEGA OVOJA

ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI STAVBNEGA OVOJA

Sestavni del energijske učinkovitosti stavb je dobra zrakotesnost, kar pomeni, da je nenadzorovano uhajanje toplote skozi konvekcijske toplotne mostove, kot so različne rege in špranje kar najbolj zmanjšano. Prav tako je potrebno postopke in materiale za zagotovitev ustrezne zrakotesnosti je treba načrtovati in ne prepustiti odločitvam na licu mesta med gradnjo. Konvekcija vodne pare je za nekaj velikostnih redov intenzivnejši proces od difuzije vodne pare. Že majhna špranja v notranjem ovoju je lahko vir nekaj deset m3 vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo, kondenzira in povzroča nepopravljive poškodbe.

Zrakotesnost je po PURES 2 predpisana oz. omejena navzgor. Čeprav samo preizkušanje zrakotesnosti ni navedeno kot obvezen postopek, iz zahtev pravilnika oz. pripadajoče tehnične smernice, se večina vseeno odloča zanj kot učinkovito izrabo energije, da bi preverijo kakovost, t.j. skladnost izvedbe z zahtevami zakonodaje. PURES 2 v svojem 9. členu tudi pravi, da je treba zrakotesnost nadzorovati oz. uravnavati. Zrakotesnost je s tehnično smernico predpisana za: stavbno pohištvo kot samostojen element in za stavbo kot celoto.

Zahteve:

  • zrakotesnost stavbe ali njenega dela brez mehanskega prezračevanja ne sme presegati treh izmenjav zraka na uro n50 ≤ 3 h-1).
  • za stavbo z mehanskim prezračevanjem z več kot 0,7-ratno izmenjavo zraka je zrakotesnost navzgor omejena na n50 ≤ 2 h-1
  • pri nizkoenergijski gradnji je po praktičnih izkušnjah zrakotesnost 1,0 ≤ n50 ≤ 1,5 h-1
  • za pasivne stavbe računane po metodi »PHPP« je vrednost omejena na n50 ≤ 0,6 h-1

Vse vrednosti se nanašajo na tlačno razliko 50 Pa. Meritve se izvedejo po standardu SIST EN ISO 9972:2015.

Kot posledica slabe zrakotesnosti se kažejo v večjih toplotnih izgubah in s tem višjo rabo energije za ogrevanje stavbe; večjo toplotno obremenitvijo v poletnem času in večjimi potrebami po hlajenju; znižanju površinskih temperatur na mestu konvekcijskega preboja, nevarnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni; nevarnosti kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcije in s tem možnost gradbeno fizikalnih in mehanskih poškodb materialov in proizvodov; povečanem gibanju zraka v prostoru, intenzivnejšem odlaganju prahu, občutku prepiha; zmanjšani učinkovitosti sistema mehanskega prezračevanja; nižji ravni bivalnega ugodja v prostoru.

Preverjanje zrakotesnosti
Zrakotesnost stavbe ali njenega dela določimo z meritvijo. Standardni postopek je izvedba t.i. Blower door testa skladno z zgoraj omenjenim standardom. Za izvajanje meritev se navadno ventilator namesti na vhodna vrata. V času meritve morajo biti vsa druga zunanja vrata in okna zaprta. Vrata med posameznimi prostori v stanovanju ali hiši v notranjosti objekta ostanejo odprta. S pomočjo ventilatorja se zrak iz objekta izsesa toliko, da se v stavbi ustvari podtlak (50 Pa). Če obstajajo netesni stiki v stavbnem ovoju, se bo zunanji zrak infiltriral v stavbo skozi njih. V primeru, da rezultati testiranja pokažejo, da v stavbi obstajajo netesna mesta, se med ustvarjanjem negativnega pritiska izvede skrben pregled objekta. Za natančno določitev netesnih mest si pomagamo z ročnim anemometrom, z IR termo‑ grafsko kamero lahko pa izvedemo tudi preskus s sledilnim plinom (t.i. tracer gas metoda). Meritve zrakotesnosti naj bi se opravile, ko je stavba v uporabi. Pri lahkih oz. montažnih stavbah je meritev zrakotesnosti nujna že med gradnjo, ko še lahko popravimo napake v izvedbi. S tem lahko uhajanja zraka v zunanjem ovoju lažje lociramo in tudi z manj truda in nižjimi stroški saniramo.

POPISI ZA DODATNA DELA, KI SE OBRAČUNAJO POSEBEJ PRI SPUŠČENIH STROPIH

POPISI ZA DODATNA DELA, KI SE OBRAČUNAJO POSEBEJ PRI SPUŠČENIH STROPIH

Kot smo omenili že v predhodnem prispevku je standardizirani popisi del, pravila za obračun in normative je publikacija, ki je koristen pripomoček vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material je zbran v strokovno sestavljeni in urejeni publikaciji, ki je pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov več kot dobrodošel tako za naročnike pri sprejemanju odločitev, kot tudi projektantom pri načrtovanju tovrstne gradnje. In ker pri načrtovanju in sami izvedbi ni možno vedno vse delati v skladu z normative, ki so vkalkulirani v  osnovno ceno, je potrebno biti pozoren pri določenih segmentih gradnje na dodatna dela, ki se obračunajo posebej. V tokratnem prispevku bomo navedli le – ta za spuščene strope, ki vključujejo dodatna dela, materiale in izdelke, ki niso vključeni v osnovne popise.

Prva izjema je pri dodatnem oblaganju stropov, pri katerih posebej obračunavamo obloge z vlagoodpornimi mavčnimi ploščami, z ognjevarnimi ploščami, z ognjevarnimi in impregniranimi mavčnimi ploščami, z mavčno vlakninskimi ploščami različnih debelin. Prav tako se dodatno obračunava izdelava spuščenega stropa nad 0,5m, ter delo na višini, in sicer za montažo na višini nad 3,2m do 5m višine, za montažo nad 5 m višine, doplačilo za nepremične in premične  delovne odre ter delovne premične ploščadi.

Ne smemo pozabiti na doplačilo za višinske preskoke, in sicer tukaj govorimo o ravnih stropnih kaskadah, krivljenih strpnih kaskadah do različnih višin, ravnih stopnih kaskadah do različnih višin, 2 – stopenjski in 3 – stopenjski stopničasti zaključek ter doplačilo za izdelavo nadvetlob za luči do različnih širin. Doplačilo pride v poštev tudi pri ojačitvah, kar pomeni da upoštevamo dodatno plačilo pri prekinitvah nosilne konstrukcije in dodatne ojačitve, dodatne ojačitve za linijska svetila z obešali in za ojačitev stropa za montažo luči in ostalih vgradnih elementov.

Pri spuščenih stropih dodatno obračunavamo tudi za revizijska vrata glede na odprtine, hkrati pa dodatno zaračunamo tudi za izdelavo robov mavčnih plošč različnih debelin in za ojačitev robov z robnim zaščitnim trakom ali profilom izpocinkane jeklene pločevine, aluminija ter ojačitev robov v radiusu s PVC robnim profilom.

Pri obračunu del moramo biti pozorni tudi pri delih kot so izrezi stropnih odprtin po želji naročnika v gotove strope vključno z morebitnimi menjavami, ne glede na število plošč v oblogi, in sicer obračunavamo glede na  velikosti odprtine. Prav tako posebej obračunavamo zapiranje stropnih odprtin in dodelavo na vgradne elemente med fugirnimi deli, kjer se obračuna celotna odprtina pod vgradnjo, in sicer po velikosti odprtine.

Posebno pozornost moramo nameniti tudi doplačilu pri pozicijah oblog z mavčnimi ploščami vseh vrst za oblaganje okenskih špalet, in sicer glede na globino le – te, ter doplačilu za togo obešanje spuščenega stropa ter doplačilu za vstavitev mineralne volne v spuščeni strop ali stropno oblogo. Pri pozicijah stropnih oblog in stropih vseh vrst za izdelavo pasu iz mavčnih plošč, obračunavamo posebej glede na širino mavčnih plošč.

Omeniti je potrebno tudi posebnost, pri pozicijah stropnih oblog za izdelavo stika s steno, ki se doplača posebej za izdelavo senčne fuge na stiku s steno s stopničastim kotnikom, za izdelavo vidnega stika stropa s steno s kotnim profilom, za izdelavo odprtega stika stropa s steno in ločilnega stika med zidano steno in mavčnim stropom. Dodatno se zaračuna tudi dodatno prekritje stika med mavčnim stropom in steno ali drugim materialom s štukaturno polistiren letvico do širine 3 cm.

Posebnosti obračunavanja spuščenih stropov so tudi, pri pozicijah požarnih stropov za oblogo vgradnih svetil in za izdelavo dilatacijskega stika pri spuščenem stropu ali stropni oblogi, izdelano v skladu s smernicami za izvedbo proizvajalca mavčnih plošč, kjer se obračuna dolžina dilatacijskega stika.

Doplačilo na katerega je tudi potrebno biti pozoren je za dobavo in vgradnjo folije, prekrivanje na stikih minimalno 10cm, stiki, preboji in priključki zlepljeni, kjer se obračuna pokrita površina ter doplačilo pri pozicijah stropov vseh vrst s podkonstrukcijo za ločno izvedbo z mavčnimi ploščami in za ognjevarno tesneje stikovna prehodu instalacij skozi strope.

Torej če na koncu povzamemo, moramo biti tudi pri obračunu del in zaračunavanju materiala pri izdelavi spuščenih stropov, biti pozorni na vsa dela, ki nastanejo med samim projektom.

POPISI ZA DODATNA DELA, KI SE OBRAČUNAJO LOČENO PRI PREDELNIH STENAH

POPISI ZA DODATNA DELA, KI SE OBRAČUNAJO LOČENO PRI PREDELNIH STENAH

Standardizirani popisi del, pravila za obračun in normative je publikacija, ki je koristen pripomoček vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material je zbran v strokovno sestavljeni in urejeni publikaciji, ki je pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov več kot dobrodošel tako za naročnike pri sprejemanju odločitev, kot tudi projektantom pri načrtovanju tovrstne gradnje. Sistematični pristop in nabor tipskih rešitev omogoča arhitektom olj zanesljivo in učinkovito projektiranje, obvladovanje investicije in kontrolo izvedbe.

Ker pri načrtovanju in sami izvedbi ni možno vedno vse delati v skladu z normative, ki so vkalkulirani v v osnovno ceno, je potrebno biti pozoren pri določenih segmentih gradnje na dodatna dela, ki se obračunajo posebej. V tokratnem prispevku bomo navedli le – ta za predelne stene, ki vključujejo dodatna dela, materiale in izdelke, ki niso vključeni v osnovne popise.

Prva od izjem se pojavi pri dodatnem oblaganjem predelnih sten, kjer se vsaka stran obračuna posebej, upoštevati pa je potrebno doplačilo za oblogo z vodoodpornimi mavčnimi ploščami, oblogo z ognjevarnimi mavčnimi pločami, oblogo z ognjevarnimi in impregniranimi mavčnimi ploščami, oblogo z mavčnimi ploščami 12,5 mm, 15 mm, 20 mm, 25 mm in doplačilo za oblog z vodoodpornimi ploščami.

Pri delu na višini moramo biti pozorni na doplačila za delo na višini sten od 3,2 m do 5,0 m, višino sten nad 5,0 m, ne smemo pa spregledati tudi doplačila na nepremične in premične delovne odre ter delovne premične ploščadi.

Za doplačilo naj omenimo tudi zgoščeno tipsko kovinsko podkonstrukcijo – na 40 do 41 cm ter zgoščeno tipsko kovinsko podkonstrukcijo – na 30 do 31,5 cm.

Pri ojačitvah se prav tako pojavijo izjeme, ki niso vkalkulirane k osnovnemu izračunu, in sicer so to doplačila za vertikalne in horizontalne ojačitve iz UA profilov, za komplet pritrdil za UA profile, za vertikalne in horizontalne ojačitve iz lesa 3/5 cm in 5/8 cm, za horizontalne ojačitve za pritrditev kuhinjskih elementov. Doplačilo je potrebno tudi pri dobavi in vgradnji ojačitev za WC, vključno z UA profili, za dobavo in vgradnjo tipskih ojačitev za pisoar, umivalnik, grelnik (bojler)in za peč za ogrevanje, vključno z UA profili.

Doplačilo za revizijska vrata se prav tako obračunava posebej glede na odprtine in njihove dimenzije. Obračunavamo posamezne kose vrat.  Ko govorimo o dodatnih delih, ki se obračunavajo posebej, je nujno omeniti tudi doplačila za dodatno obdelavo površin, ki se obračunava glede na obdelavo površine v kakovosti(K3, K4), doplačila za špalete in stenske odprtine vseh vrst z obstoječim in izdelanim robom – oblaganje z mavčnimi ploščami iste vrste, kot so bile uporabljene za oblogo stene (doplača se po ceniku izdelava špalete glede na širino, za tesnenje okoli klimatskih naprav in ostalih prebojev s fugirno maso, doplačilo za ognjevarne lopute in ognjevarno tesnenje prebojev ter doplačilo za vgradnjo kovinskega podboja). Ne smemo pozabiti na doplačilo pri pozicijah predelnih sten vseh vrst s 5 cm debelo izolacijo iz mineralne volne, za večjo debelino po posebnem naročilu naročnika in doplačilo za drsne stike stene s stropom pri pričakovanme upogibu stropa od 10 do 25 cm, kjer se obračuna dolžina stika.

Pri predelnih stenah je kar nekaj izjem, ki se obračunavajo posebej in ena iz med njih je tudi doplačilo za izdelavo dilatacijskega stika pri predelnih stenah ali stenskih oblogah. Obračuna se dolžina dilatacijskega stika za vsako stran posebej. Ena iz med izjem je tudi doplačilo pri pozicijah predelnih sten vseh vrst za izdelavo stika s stropi, kot so npr. rebrasti stropi, stropi iz trapezzne pločevine, ipd., ne glede na debelino ali vrsto obloge in se obračunava na kvadratni meter.

Omeniti moramo tudi izdelavo robov plošč z robnim, profilom, ki je tudi izjema pri obračunu, doplačilo za ojačitev robov, za izrez stenskih odprtin po želji naročnika v gotove stene vključno z morebitnimi menjavami, kjer se obračuna vsaka stran stene posebej, ne glede na število plošč v oblogi. Tudi za zapiranje stenskih odprtin in dodelava na vgradne elemente med figurnimi deli, je predvidena izjema pri obračunu, in sicer obračunamo celotno odprtino pred vgradnjo. Pri popisu del in samem obračunu ne smemo zanemariti tudi doplačila pri pozicijskih oblogah z mavčimi ploščami vseh vrst za oblaganje okenskih špalet, doplačila za dobavo in vgradnjo folije, prekrivanje na stikih minimalno 10 cm, stiki, preboji in priključki zlepljeni – obračuna pa se pokrita površina.

Doplačila pri pozicijah vseh vrst stens podkonstrukcijo za ločno izvedbo z mavčnimi ploščami, za ognjevarno tesnenje stikov na prehodu inštalacij skozi stene, za ognjevarno zaščito vgradnih doz ali drugih elementov so prav tako posebnosti pri popisu in obračunu, ki jih je potrebno vkalkulirati v ponudbo, kajti le tako se lahko po končanem projektu izognemo številnim neprijetnostim.

IZDELAVA PODSTREŠNIH BIVALNIH PROSTOROV

IZDELAVA PODSTREŠNIH BIVALNIH PROSTOROV

Predelava neizrabljenih postrešij je najbolj ekonomična možnost pridobitve novih bivalnih prostorov: izvedbeno najcenejša in najhitrejša, formalno pa najmanj zahtevna, hkrati pa izboljšuje izrabo stavbnega zemljišča.

Suhomontažna gradnja omogoča optimalno izvedbo podstrešnih bivlnih prostorov tako v novogradnji kot tudi pri obstoječih objektih:

  • sistem temelji na uporabi mavčnih plošč, vijačenih na različne vrste podkonstrukcij, v kombinaciji z izolacijskimi materiali izpolnjuje vse zahteve visokega bivalnega udobja;
  • suh način izvedbe ne izpostavlja že vgrajenih materialov vlagi, kar je še posebej pomembno pri pretežno lesenih konstrukcijah podstrešij;
  • majhno onesnaženje i poraba časa omogočajo izvedbo ob najmanjših motnjah za obstoječe uporabnike zgradbe;
  • v izdelane prostore se je mogoče vseliti takoj po izgotovitvi;
  • z uporabo ognjevzdržnih plošč je možno zagotoviti visoko stopnjo požarne varnosti.

Pri predelavi podstrešij v bivalne prostore pridejo v poštev različne vrste suhomontažnih konstrukcij: montažne stene, obešeno stropovi, stropne in stenske obloge, suhi estrihi in tudi mansardne obloge. Poleg običajne standardne izvedbe podkonstrukcije za oblogo mansarde s kovinskimi profili CD 60/27 mm, je na trgu tudi sistem F530.

Postopek izoliranja

Izolacijski material ustrezne debeline se pritrdi med špirovce ali poveznike. Širina izolacije naj bi bila požnosti vsaj 2 cm večja, kot je razdalja med elementi strešne konstrukcije tako, da se jim tesno prilega. Pri tem je potrebno zagotoviti še prostor za odzračevanje med izolacijo in primarno kritino oziroma strešniki. Špirovci morajo biti tudi s spodnje strani obdani z izolacijo cca 5 cm ali več, da ne pride do toplotnih mostov skozi les. Pred vijačenjem plošč je potrebno vgraditi še parno oviro s spodnje strani za preprečitev prekomernega prodiranja vlage iz prostora v izolacijo. Zelo pomembno je, da je parna ovira pravilno vgrajena in zatesnjena, kajti nepravilna vgradnja le – te nam lahko izniči še tako dobre izračune toplotne izolirnosti mansarde.

Postopek podkonstrukcije

Ko se po celotni površini predvidene obloge položi toplotno izolacijo ter parno oviro, se prečno na špirovce pritrdi nosilno podkonstrukcijo za poševnino ozroma strop. Na posebna kovinska držala privijačena na elemente strešne konstrukcije, se pritrdi kovinske profile v medosnem razmiku 50 cm. Odmik profilov od strešne konstrukcije je nastavljiv in odvisen od debeline izolacije. Z regulacijo pritrditve profilov je potrebno poravnati površino, na katero se pritrdi obloga iz plošč.

Oblaganje s ploščami

Plošče se privijači prečno na podkonstukcijo. V primeru požarno varnostnih zahtev se vgrajuje ognjevzdržne plošče v eni ali več plasteh, kar je odvisno od zahtevane varnosti. Razdalja med vijaki ne sme biti večja kot 17 cm. Pri dvoplastnih oblogah je potrebno paziti, da so stiki obeh plasti plošč med seboj zamaknjeni – vsaj za eno razdaljo med profili.

 

 

STENSKA OBLOGA S KOVINSKO PODKONSTRUKCIJO

STENSKA OBLOGA S KOVINSKO PODKONSTRUKCIJO

V prenovi objekta se spopadamo z različnimi dilemami in težavami in ena iz med stvari na katere moramo biti pozorni je, izboljšanje toplotne in zvočne zaščite, kar pa lahko storimo z uporabo stenske obloge s kovinsko podkonstrukcijo. Z njo ne dosežemo samo odličen rezultat, temveč tudi odlično toplotno in zvočno zaščito. Prednost tovrstne obloge je tudi, da v votli del med steno in mavčno ploščo brez težav položimo najrazličnejše inštalacijske vode, kar dodatno olajša delo in prihrani marsikatero nevšečnost pri prenovah in popravilih.

Podkonstrukcija je lahko izdelana iz kovinskih C profilov ali lesenih letev, za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake TN 35, pza pritrditev na kovinsko podkonstrukcijo pa vijake TN 25. Pri kovinski podkonstrukciji uporabimo stropne U profile 28×27, ki jih z zidnimi vložki pritrdimo v tla in strop. Pod profile predhodno zalepimo samolepilni tesnilni trak. V pritrjene Uprofile zataknemo vertikalne C profile 27×60, v medosno razdalji 62,5 cm, ki jih v steno zasidramo z direktnimi ali akustičnimi pritrdili na vsakih 150 cm. Prav tako pa tudi tukaj pod pritdila zalepimo tesnilni trak.

Oblogo lahko tvorita en ali dva sloja mavčnih plošč, in sicer morajo biti pri dvoslojni oblogi stiki drugega sloja zamaknjeni glede na prvi sloj za polovico širine plošče. Pomembno je tudi, da za pritrditev mavčnih plošč na leseno podkonstrukcijo uporabimo vijake: obloga 2 x 12,5 mm TN 45; obloga 2 x 15 mm TN 55. Za kovinsko podkonstrukcijo pa uporabimo: obloga 2 x 12,5 mm TN 35; obloga 2 x 15 mm TN 45. Če želimo še dodatno izboljšati zvočno zaščito, naj bo razmak med prednjim robom podkonstrukcije in obstoječo nosilno steno vsaj 50 mm.

Ko omenjamo predelne stene s kovinsko podkonstrukcijo, moramo povedati, da so le – te enakovredna alternativa >>lahkim<< masivnim notranjim predelnim stenam in zaradi hitre in suhe montaže ter majhne debeline se te predelne stene z odličnimi toplotnimi, požarnimi in zvočnimi lastnostmi vedno bolj uporabljajo na najrazličnejših področjih, saj so stabilne, obremenljive in skrbijo za potreben mir in udobje v prostoru. Notranje predelne stene morajo poleg osnovne funkcije, ki je ločevanje prostorov, izpolnjevati tudi zvočnozaščitno in / ali požarnozaščitno, po potrebi pa tudi toplotnozaščitno nalogo. Na splošno lahko tehnično te naloge rešimo optimalno in enostavno, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti stikom sten s stropom, vgradnji vrat in oken, instalacijskim vodom in izdelavi vodoravnih in navpičnih stikov med ploščami.

Ena iz med nalog predelnih sten je, da opravljajo pregradno funkcijo med bivalnimi prostori in znotraj posamezne bivalne enote. Rezultati meritev zvoka potrjujejo izjemno zvočno izolativnost predelnih sten: do 77 dB. Pregradna stena med dvema stanovanjema ima le – ta nalogo, da v primeru požara omeji požar na stanovanjsko enoto, v katerem je nastal. Istočasno stena izpolnjuje tudi vse zahteve glede zvočne in toplotne zaščite. Ne smemo pa pozabiti tudi na drugo prednost predelnih sten, in sicer je to enostavna vgraditev električnih in sanitarnih inštalacij v votli del stene, ne da bi pri tem bili okrnjeni zvočna in požarna zaščita. Pohvali se lahko z lahko stensko konstrukcijo, ki je sestavljena iz podkonstrukcije in obloge, pra je izdelana iz kovinskih profilov iz pocinkane jeklene pločevine ali lesenih letev, nanjo pa je iz obeh strani pritrjena eno- ali večslojna obloga iz mavčnih plošč.

 

KO ESTETIKA, FUNKCIONALNOST IN NIZKI STROŠKI NAJDEJO SKUPNO POT V GRADBENIŠTVU

KO ESTETIKA, FUNKCIONALNOST IN NIZKI STROŠKI NAJDEJO SKUPNO POT V GRADBENIŠTVU

Pri realizaciji velikih projektov, kot so pisarniški prostori ali upravne zgradbe, sta gospodarnost in estetika pr načrtovanju stropov velikega pomena. V zahodni evropi predstavljajo rastrski stropni sistemi in prostovpeti stropni sistemi v hodnikih splošni standard tehnike. Prav tako se v Sloveniji ti sistemi zaradi prednosti le – teh vse bolj pogosteje uporabljajo in počasi tudi nadomeščajo standardne strope z vidno kovinsko rastrsko konstrukcijo 600 x 600 mm.

Glavna zahteva pri velikih projektih je fleksibilna razdelitev prostorov, kajti investitor lahko razdelitev prilagodi konkretnim zahtevam trenutnim zahtevam izkoriščanja objekta, kar pomeni, da pri vselitvi uporabnikov in izselitvi lahko z minimalnimi stroški izpolnijo želje po prostorski spremembi. Montažo stropa se izvede še pred postavitvijo mobilnih pregradnih sten, t.i. nadomestni profil skrbi za stik s steno. Statična trdnost se doseže z obešali in stensko prečno ojačitvijo. Osna rastrska porazdelitev stropnega sistema poteka glede na obstoječi stavbni raster, ki je odvisen od oken in stebrov. Osni razmak lahko znaša med 1, 20 in 2,50 m. Pod vsakim profilom se tako lahko postavi stena, ki se zaključi ob oknu in stebru. Stropne plošče se položi med rastrske profile. Možnost oblikovanja nima v tem primeru nikakršnih meja, kajti različne oblike robov pri sistemih I in F lahko neomejeno kombiniramo. S kombinacijo robov AW/SK in GN/SK so dilatacijske fuge skoraj nevidne, s tem pa nastane posebno homogena stropna optika, ki zadovolji tudi najvišje estetske zahteve. Dodatne možnosti oblikovanja prostorske optike omogočajo številni površinski vzorci.

Načrtovalci in arhitekti se poleg reševanja statičnih požarno – zaščitnih in drugih gradbeno fizikalnih zahtev vedno bolj pogosto srečujejo tudi z reševanjem akustičnih problemov. Stropna sistema F in I lahko z vidika prostrorske akustike izpolnita večino zahtev, in sicer z dodatnim barvnim slojem na hrbtni strani, s spremembo prostorninske teže, debeline ali dodatno zaporno absorbcijsko plastjo. Odločilen vpliv na prehod zvoka pa imajo seveda spremljajoči gradbeni elementi, kot so pregradne stene, vrata, okna, itd., kajti le – ti morajo izpolnjevati vsaj enake zahteve po zvočni zaščiti, kajti le – ta je odvisna od zvočne zaščite vseh elementov, ki se nahajo v prostoru. Absorbcijo zvoka v pisarniških prostorih lahko dosežemo z uporabo prave površinske strukture, oziroma z optimalnim oblikovanjem stropnih plošč.

Pri vežah in hodnikih so v vseh gradbenih projektih z vidika gospodarnosti, funkcionalnosti in estetike občutljiva področja, ker so v njih nameščeni glavni, oziroma življenjski vodi stavbe in je z ene strani potrebno zagotoviti enostaven dostop v votli del stropa zaradi vzdrževalnih del ali naknadne vgradnje inštalacij, po drugi strani pa ozki in dolgi prostori zahtevajo homogeno stropno strukturo, kjer se še vedno zahteva rastrski strop z vidno konstrukcijo v formatu 600 x 600 mm, pri čemer je razmerje cena – učinek pri sistemu F daleč ugodnejše kot pri običajnih stropnih sistemih in nudi v primerjavi z njimi tudi nekatere odločilne prednosti.

Stik s steno je izdelan s posebnim L – ali stopničastim stenskim kotnim profilom, prečna ojačitev pa omogoča prosto vpet nosilni profil. Ker v strop ni potrebno vrtanje, pri montaži ni potrebno upoštevati že položenih vodov. Montažni čas pa se v primerjavi z vloženimi ploščami občutno skrajša, saj ni potrebno rezanje in upasovanje plošč. Hodnik lahko po celotni površini odpremo brez večjih stroškov in z ustrezno izbiro robov lahko poudarimo prečne stike. Kar zadeva robove, so nam na voljo različne opcije, in sicer ostri rob, poglobljeni rob, zakrit rob, snemljiv rob. Omeniti je potrebno tudi, da je pri obeh sistemih možna integracija raznih svetil, potrebno je le upoštevati dimenzije, težo in obliko luči v odvisnosti od velikosti stropnih plošč. Tračni ali t. i. >>BANDRASTER<< stropni rastrski sistemi in prosto vpeti sistemi v območju hodniških stropov nudijo številne možnosti, ki dolgoročno predstavljajo odlične rešitve z vidika stroškov, funkcionalnosti in estetike.

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_2. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_2. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi je publikacija oziroma priročnik, ki za vse udeležence v suhomontažni gradnji predstavlja skupno platformo za jasno in nedvoumno komunikacijo, ki zagotavlja kakovost končnega izdelka. Publikacija bo, oziroma je že postala nepogrešljivo orodje za strokovno delovanje arhitekta in pomaga vzpostaviti novo, višjo raven tehnične kakovosti gradnje v slovenskem prostoru.

V sklopu standardiziranih popisov del za suhomontažno gradnjo smo v prejšnjem prispevku namenili nekaj osnovnih podatkov, obračunu in normativom o dogovorjenih standardih, višinah, izolacijskih slojih, izvedbah, razredu požarne varnosti in zvočne zaščite, hkrati pa smo vam obljubili tudi nadaljevanje, ki zajema premazna sredstva, obračune izrezov, odprtin, nekaj o vgradnih materialih in o samih posebnostih odrov, itd..

Če kar takoj preidemo na dela, ki so nam še ostala in so v suhomontažni gradnji nepogrešljiva, naj omenimo premazna sredstva, ki se morajo glede vrste in sestave ujemati z vsakokratnim namenom uporabe, med seboj pa morajo biti usklajena. Za podlage iz mavčno – kartonskih plošč premazna sredstva, ki so na osnovi apna, vodnega stekla in silikata niso primerna, pri disperzijskih silikatnih barvah pa je potrebno upoštevati nasvete proizvajalca sredstva. Omeniti je potrebno tudi, da pri mavčno – kartonskih površinah, ki so daljše obdobje izpostavljene učinkovanju svetlobe in se posledično lahko pojavi porumenelost, je potrebno pred nanosom premaza najprej uporabiti poizkusni premaz preko več plošč, vključno z obdelanimi stiki. Grundiranje površine se izvede in obračuna po celotni površini, medtem ko je nanos zapornega sredstva, ki naj bi preprečil učinkovanje s podlage na naneseni premaz upoštevan potem pri slikopleskarskih delih.

Pri obračunavanju izrezov, in sicer pri izrezih v ploščah kjer je vključeno tudi zapiranje inštalacijskih in vgradnih delov, ki so zmontirani pred montažo obloge, le – teh ne obračunavamo posebej, če zanje ni potrebna ojačitev konstrukcije. Vse ostale izvrtine, izrezi in preboji pa se obračunajo posebej, kar pa v publikaciji najdemo v poglavju pod Dodatnimi deli. Prav tako se dodatne pozicije za ognjevarne ali impregnirane mavčno – kartonske plošče, če niso izrecno navedene v posameznih postavkah popisa del, navedene v poglavju Dodatna dela, ki se obračunajo posebej.

Kar zadeva vgradne materiale, morajo le – ti ustrezati določenim, predpisanim standardom, in sicer mavčno – kartonske plošče morajo ustrezati standardu SIST EN 52O, profili standardu SIST EN 14195 v povezavi z DIN 18182, vijaki pa standardu SIST EN 14566. Pri fugirnih masah je potrebno uporabiti tiste, ki ustrezajo standardu SIST EN 13963 (DIN 1168), izolacija pa standardu SIST EN 13162. Elementi kasetnih in lamelnih spuščenih stropov morajo ustrezati standardu SIST EN 13964.

Pri stropih imamo nekaj posebnosti, ki jih je potrebno omeniti, in sicer pri postavitvi odrov je v osnovni ceni vkalkuliran delovni oder do delovne višine 3,20m (meri se od zgornjega nivoja tal do spodnjega nivoja primarnega stropa, na katerega je pritrjena podkonstrukcija spuščenega stropa. Če ni drugače navedeno, je pri poševnih površinah v osnovno ceno vkalkuliran tudi nagib do 5%. Odstopanja na podlagi projekta od vodoravne ali navpične ravnine do 5% veljajo kot vodoravne ali navpične, nad 5% pa kot poševne. Odstotek se izračuna iz razmerja med sosednjima pravokotnima stranema, poševnine se odštejeo od dejanske površine. Navpične stropne površine se priračunajo k stropni površini. Če ni drugače navedeno je obešalna višina do 50 cm vkalkulirana v osnovni ceni (meri se od spodnjega roba primarnega nosilnega stropa do spodnjega roba gotovega obešenega stropa).

Ko je predmet obračuna podkonstrukcija mavčno – kartonskih sistemov iz stropnih C profilov vodoravnih in poševnih stropnih ter stenskih navpičnih oblog, se z direktnimi nastavljivimi obešali montira neposredno na nosilno podlago, v osnovno ceno pa je vkalkulirana montaža vodoravnih, poševnih ali navpičnih oblok, pri katerih znaša maksimalni odmik konstrukcije 10 cm, kar se meri od primarne konstrukcije do zunanjega roba C profila.

 

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi predstavlja zelo koristen priročnik vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material, ki je prikazan v piblkaciji, bo pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov zelo dobrodošel pripomoček tako za naročnika kot za projektanta, pri načrtovanju gradnje.

Če pri posameznih pozicijah ni nekih drugačnih določil, veljajo kot kritetriji enakovrednosti značilnih navedenih izvedb vse tehnične specifikacije, ki so opisane, zlasti tudi konstruktivna sestava in tehnične lastnosti posameznih delov konstrukcije in skupne konstrukcije, kakor tudi posebne lastnosi, ki so vsebovane v tehnični dokumentaciji proizvajalca značilnih navedenih izdelkov. Kot pogodbeni standard je za mavčno – kartonske sisteme dogovorjen avstrijski standard ONORM B 2206, za kasetne in lamelne spuščene strope pa velja privzeti standard SIST EN 13964.

Prav tako, v primeru, da višine niso navedene, se pri kalkulaciji upoštevajo višine sten in stenskih oblog do 3,20m, ob upoštevanju morebitnih konstruktivnih dodatnih ukrepov. Za težavnost dela nad 3,20m višine pa se obračuna doplačilo. Naj omenimo še, da so v primeru, ko ni drugih navedb stenske konstrukcije s kovinskimi stojkami nenosilne in neprestavljive.

Pri stikih sten s sosednjimi gradbenimi elementi je v enotni ceni potrebno vkalkulirati togi stik profilov s tesnilnim tkalom s steno, stropom in tlemi. Vse ostale vrste stikov pa se obračuna nato posamezno. Pri izolacijskem sloju je v ceni stenskih sistemov, v kolikor ni navedeno drugače vkalkuliran 5cm debel izolacijski sloj iz samonosne izolacije, pri vseh ostalih sistemih pa se potem izolacija samodejno ne upošteva.

Ko govorimo o oižarni odpornosti, moramo biti striktni, da dokazilo o zahtevanem razredu požarne odpornosti za konstrukcijo poda proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik z izjavo o skladnosti. Vsebina mora ustrezati zakonskim zahtevam in če posamezna konstrukcija ni navedena v nacionalnem ali evropskem tehničnem soglasju, se njena požarna odpornost lahko dokazuje s klasifikacijskim poročilom na podlagi EN 13501 – serija. Izvajalec pa mora tudi dati izjavo, da je pri delu upošteval prav vsa določena navodila proizvajalca. Eden od segmentov izolacije je tudi zvočna zaščita, katere zahtevane vrednosti izvajalec dokaže s poročilom o preizkusu pooblaščene intitucije za preizkušanje in nadzor v skladu s standardi SIST EN 140-4 (za stenske konstrukcije) in  SIST EN 717 / 1, v primeru da vrednosti zvočne zaščite niso razvidne že iz nemškega standarda DIN 4109 ali avstrijskega standarda ONORM B 3358 – 6. Izvajalec pa je dolžan izvesti tudi predelne stene, strope, obloge in suhomontažne pode v skladu s projektom zvočne zaščite ali v skladu z elaboratom akustike, ki ju predloži naročnik. Zahtevano zvočno zaščito v objektu dokažemo z merjenjem na gradbišču, če vrednosti zvočne zaščite že niso razvidne iz Pravilnika o zvočni zaščiti, ki je v Uradnem listu RS, št. 14/99, kar pa se zaračuna tudi posebej. Pri površini se obdelava stikov med ploščami in pritrdilnimi sredstvi izvede v skladu z avstrijskih standardom oziroma proizvajalčevimi smernicami. V enotni ceni je v skladu z avstrijskim standardom ONORM B 3415 vklakulirana površina brez posebnih zahtev, izdelava površin s posebnimi zahtevami pa se zaračuna posebej.

V naslednjem prispevku vam bomo predstavili še naslednje smernice standardiziranih popisov del : premazna sedstva, obračun izrezov, obračun odprtin, ognjevarne in impregnirane plošče, vgradni materiali ter posebnosti stropov in ostalo, tako da nas spremljajte.

 

 

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

V delovnem in bivalnem okolju je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor je lahko zunanji ali pa je izvor v notranjosti objekta, kar pomeni da je posledično lahko moteno udobje v delovnem ali bivalnem prostoru.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni preprečevanuju vdora motežih zvokov oziroma hrupa, kar pa ne pomeni da je moteč le zvok iz zunanjosti, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je med drugim tudi, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, ki bo uporabniku zagotovila ustrezene pogoje za počitev, nemoteno delo in sprostitev.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranke in nepregledne, saj je potrebno poleg poznavanja fizikalnih lastnosti, upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so predpisani za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109, v katerem so upoštevane številčne vrednosti, ki temeljijo na rezultatih meritev in se izvajajo že preko dva desetletja.

Doseganje relavantnih lastnosti (požarne zaščite, zvočne zaščite,…) gradbenih elementov, ki so opredeljeni v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili. Da bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neposreden prenos zvoka skozi gradbeni element in pa tudi na prenos zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseg ustrezne zvočne zaščite moramo zagotoviti torej ustrezno zvočno zaščito gradbenih elementov kot tudi vzdolžno zvočno zaščito izolirnosti bočnih gradbenih elementov, kot so tla, stop in obe steni.

Zaščito pred hrupom dosežemo na več načinov, in sicer s suhomotažnimi sistemi – predelnimi stenami in spuščenimi stropi, pri čemer v votle dele vgradimo izolacijski sloj in dosežemo občutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo zvočno energijo. Za izoliranje zunanjih sten z notranje strani so primerne stenske obloge, s katerimi lahko tudi hitro dosežemo gladke in ravne površine, saj poševne in razpokane stene odpravimo brez posebnih zapletov. Ena od opcij je tudi suhi omet, ki je primeren za nevlažne prostore in ga izdelamo tako, da mavčne plošče nalepimo z lepilom, ki ga v obliki kep nanesemo na steno ali plošče. Prav tako lahko do 20 mm izravnamo tudi neravno podlago z zanešenim lepilom. Pri dimnikih in površinah, na katere bomo pritrdili umivalnik, konzole in podobno pa moramo biti pozorni, da lepilo nanesemo zaradi večje trdnosti na celotno površino in ne le točkovno.