STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

STANDARDIZIRANI POPISI DEL ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO_1. DEL

Standardizirani popis del, pravila za obračun in normativi predstavlja zelo koristen priročnik vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji. Zbrani material, ki je prikazan v piblkaciji, bo pri načrtovanju oziroma rekonstrukciji objektov zelo dobrodošel pripomoček tako za naročnika kot za projektanta, pri načrtovanju gradnje.

Če pri posameznih pozicijah ni nekih drugačnih določil, veljajo kot kritetriji enakovrednosti značilnih navedenih izvedb vse tehnične specifikacije, ki so opisane, zlasti tudi konstruktivna sestava in tehnične lastnosti posameznih delov konstrukcije in skupne konstrukcije, kakor tudi posebne lastnosi, ki so vsebovane v tehnični dokumentaciji proizvajalca značilnih navedenih izdelkov. Kot pogodbeni standard je za mavčno – kartonske sisteme dogovorjen avstrijski standard ONORM B 2206, za kasetne in lamelne spuščene strope pa velja privzeti standard SIST EN 13964.

Prav tako, v primeru, da višine niso navedene, se pri kalkulaciji upoštevajo višine sten in stenskih oblog do 3,20m, ob upoštevanju morebitnih konstruktivnih dodatnih ukrepov. Za težavnost dela nad 3,20m višine pa se obračuna doplačilo. Naj omenimo še, da so v primeru, ko ni drugih navedb stenske konstrukcije s kovinskimi stojkami nenosilne in neprestavljive.

Pri stikih sten s sosednjimi gradbenimi elementi je v enotni ceni potrebno vkalkulirati togi stik profilov s tesnilnim tkalom s steno, stropom in tlemi. Vse ostale vrste stikov pa se obračuna nato posamezno. Pri izolacijskem sloju je v ceni stenskih sistemov, v kolikor ni navedeno drugače vkalkuliran 5cm debel izolacijski sloj iz samonosne izolacije, pri vseh ostalih sistemih pa se potem izolacija samodejno ne upošteva.

Ko govorimo o oižarni odpornosti, moramo biti striktni, da dokazilo o zahtevanem razredu požarne odpornosti za konstrukcijo poda proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik z izjavo o skladnosti. Vsebina mora ustrezati zakonskim zahtevam in če posamezna konstrukcija ni navedena v nacionalnem ali evropskem tehničnem soglasju, se njena požarna odpornost lahko dokazuje s klasifikacijskim poročilom na podlagi EN 13501 – serija. Izvajalec pa mora tudi dati izjavo, da je pri delu upošteval prav vsa določena navodila proizvajalca. Eden od segmentov izolacije je tudi zvočna zaščita, katere zahtevane vrednosti izvajalec dokaže s poročilom o preizkusu pooblaščene intitucije za preizkušanje in nadzor v skladu s standardi SIST EN 140-4 (za stenske konstrukcije) in  SIST EN 717 / 1, v primeru da vrednosti zvočne zaščite niso razvidne že iz nemškega standarda DIN 4109 ali avstrijskega standarda ONORM B 3358 – 6. Izvajalec pa je dolžan izvesti tudi predelne stene, strope, obloge in suhomontažne pode v skladu s projektom zvočne zaščite ali v skladu z elaboratom akustike, ki ju predloži naročnik. Zahtevano zvočno zaščito v objektu dokažemo z merjenjem na gradbišču, če vrednosti zvočne zaščite že niso razvidne iz Pravilnika o zvočni zaščiti, ki je v Uradnem listu RS, št. 14/99, kar pa se zaračuna tudi posebej. Pri površini se obdelava stikov med ploščami in pritrdilnimi sredstvi izvede v skladu z avstrijskih standardom oziroma proizvajalčevimi smernicami. V enotni ceni je v skladu z avstrijskim standardom ONORM B 3415 vklakulirana površina brez posebnih zahtev, izdelava površin s posebnimi zahtevami pa se zaračuna posebej.

V naslednjem prispevku vam bomo predstavili še naslednje smernice standardiziranih popisov del : premazna sedstva, obračun izrezov, obračun odprtin, ognjevarne in impregnirane plošče, vgradni materiali ter posebnosti stropov in ostalo, tako da nas spremljajte.

 

 

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

Zvočna izolacija pripomore k udobnejšemu bivanju

V delovnem in bivalnem okolju je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor je lahko zunanji ali pa je izvor v notranjosti objekta, kar pomeni da je posledično lahko moteno udobje v delovnem ali bivalnem prostoru.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni preprečevanuju vdora motežih zvokov oziroma hrupa, kar pa ne pomeni da je moteč le zvok iz zunanjosti, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je med drugim tudi, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, ki bo uporabniku zagotovila ustrezene pogoje za počitev, nemoteno delo in sprostitev.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranke in nepregledne, saj je potrebno poleg poznavanja fizikalnih lastnosti, upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so predpisani za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109, v katerem so upoštevane številčne vrednosti, ki temeljijo na rezultatih meritev in se izvajajo že preko dva desetletja.

Doseganje relavantnih lastnosti (požarne zaščite, zvočne zaščite,…) gradbenih elementov, ki so opredeljeni v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili. Da bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neposreden prenos zvoka skozi gradbeni element in pa tudi na prenos zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseg ustrezne zvočne zaščite moramo zagotoviti torej ustrezno zvočno zaščito gradbenih elementov kot tudi vzdolžno zvočno zaščito izolirnosti bočnih gradbenih elementov, kot so tla, stop in obe steni.

Zaščito pred hrupom dosežemo na več načinov, in sicer s suhomotažnimi sistemi – predelnimi stenami in spuščenimi stropi, pri čemer v votle dele vgradimo izolacijski sloj in dosežemo občutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo zvočno energijo. Za izoliranje zunanjih sten z notranje strani so primerne stenske obloge, s katerimi lahko tudi hitro dosežemo gladke in ravne površine, saj poševne in razpokane stene odpravimo brez posebnih zapletov. Ena od opcij je tudi suhi omet, ki je primeren za nevlažne prostore in ga izdelamo tako, da mavčne plošče nalepimo z lepilom, ki ga v obliki kep nanesemo na steno ali plošče. Prav tako lahko do 20 mm izravnamo tudi neravno podlago z zanešenim lepilom. Pri dimnikih in površinah, na katere bomo pritrdili umivalnik, konzole in podobno pa moramo biti pozorni, da lepilo nanesemo zaradi večje trdnosti na celotno površino in ne le točkovno.