GRADNJA

  Domov / Novice / Tag: GRADNJA
IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

IZMERE IN OBRAČUN SUHOMONTAŽNIH DEL…IZOGIB MOREBITNIM TEŽAVAM

Ko se dela končajo, naj bi realno nastopil najlepši del posla, ki ga imenujemo obračun, vendar se v praksi takrat za večino izvajalcev začnejo šele prave težave. Ponavadi sama izvedba projekta ni problematična, saj se izvajalec sproti zmeni s svojo ekipo, ndzornikom, projektantom in naročnikom, zatakne se rado pri obračunu namreč.

Osnova za izvedno obračuna je praviloma dogovor, ki naj bi bil sklenjen že pred pričetkom izvedbe del, vendar se prva težava pojavi, če tega dogovora ni bilo, oziroma ni bil jasen, zato je najbolje da se le – tega sklene v pisni obliki . Nov Gradbeni zakon v 10. členu predpisuje, da morata v vseh primerih izvajanja gradnje, torej tudi za izvedbo vzdrževalnih del, naročnik in izvajalec skleniti dogovor v pisni obliki in če tega dogovora ni, je lahko zagrožena velika globa, ki jo izreče gradbeni inšpektor. V pisnem dogovoru mora biti osnovna sestavina vrsta in obseg del ter vse glede obračuna po končanju del. S tem dogovorom je storjen prvi korak k uspešni izvedbi obračuna izvedenih del.

Pravila za merjenje in obračunavanje so zelo obsežna in so podrobno zapisana v publikaciji SUHOMONTAŽNA GRADNJA, ki jo s sodelovanjem in veliki strokovni pomoči GIZ Suha gradnja, izdal Odbor Izvajalcev suhomontažnih del pri OZS, zadnja izdaja leta 2013. V publikaciji, kateri sta dali soglasje in potrditev Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, so podrobno opisana pravila za merjenje in obračun suhomontažnih del, sestavni del publikacije pa so tudi standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, popisi del, ki se obračunavajo dodatno, gradbiščni pogoji, itd..

 Nekaj pravil za obračuvanje v mansardi iz publikacije je recimo, da se izolacija meri in obračuna posebej, saj jo je praviloma položene več kot obloge, da stranske in stropne površine mansardnih oken ne pomenijo špalete, kajti te površine merimo posebej in obračunamo s faktorjem 2,0 in jih prištejemo k strešnim površinam. Prav tako je pomembno, da pri okroglih ali obločnih površinah mansardnih oken obračunamo s faktorjem 5,0, ter da se poševne robove in robne letve meri v m2 in obračuna posebej. Zaradi različnih zahtevanih oblik in unikatnih izdelkov je predlog, da se tovrstne izdelke obračuna po dejanskih stroških dela in materiala.

Poleg pravil za obračunavanje so najpomembnejši del knjige standardizirani popisi del za suhomontažno gradnjo, normativi, gradbiščni pogoji ter navodila za uporabo in vzdrževanje različnih suhomontažnih sistemov, ki so z določili novih gradbenih predpisov postala obvezna vsebina dokumentacije za uporabno dovoljenje, ki jo mora pripraviti izvajalec del.

ZVOK IN ZVOČNI PREDPISI SKOZI DESETLETJA

ZVOK IN ZVOČNI PREDPISI SKOZI DESETLETJA

V delovnem in bivalnem prostoru je človek pogosto izpostavljen hrupu, katerega izvor lahko izhaja iz notranjosti ali zunanjosti objekta. Ker naj bi bivalni prostori služili za sprostitev in počitek, moteči hrup sosedov ali preglasna glasba v prostorih takoj pomeni vzrok za skaljen mir in iz tega razloga še toliko večji pomen pripisujemo dobri zvočni zaščiti.

Zvočnozaščitni ukrepi so namenjeni prepreševanju vdora motečih zvokov oziroma hrupa. Moteč pa ni le zvok iz zunanjosti objekta, temveč tudi zvok, ki prehaja med posameznimi enotami oziroma prostori. Ustrezne zahteve, ki jih morajo v tem pogledu izpolnjevati gradbeni elementi, so navedene v ustreznih gradbenih predpisih in standardih. Naloga arhitektov in gradbenih inženirjev je poleg ostalih tudi ta, da pri načrtovanju in postavitvi zgradb zagotovijo ustrezno zvočno zaščito, in sicer morajo ustvariti takšne delovne prostore in stanovanja, ki bodo uporabniku in stanovalcu omogočila nemoteno delo ozroma počitek.

Tehnično – fizikalne lastnosti zvoka so zelo vsestranske in v končnem učinku pogosto tudi nepregledne. Poleg poznavanja čisto fizikalnih zakonitosti je potrebno upoštevati tudi številne meritve in ocenjevalne postopke, ki so določene z zakoni, standardi in smernicami, predpisanimi za konkretno področje zvoka in akustike. Za zvočnotehnično načrtovanje in dokazovanje se uporablja predvsem nemški standard DIN 4109. V njem vsebovane številčne vrednosti temeljijo na rezultatih meritev, ki se izvajajo že desetletja, vendar pa moramo upotevati da se v tem času niso izboljšali le preizkusni pogoji, temveč so se pojavili tudi novi evropski standardi.

Doseganje relevantnih lastnosti gradbenih elementov, opredeljenih v evropskih standardih, morajo proizvajalci potrditi z ustreznimi dokazili (konformitetnimi izjavami). Da pa bi dosegli dobro zvočno zaščito, je potrebno biti pozoren na neporeden prenos zvoka skozi gradbeni element, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti tudi prenosu zvoka skozi bočne konstrukcije. Z zvočnotehničnega vidika je pomembna tudi pravilna izdelava stikov med gradbenimi elementi. Za doseženo zvočno zaščito v stavbi je na eni strani pomembna zvočna zaščita, ki jo nudijo gradbeni elementi, po drugi strani pa vzdolžna zvočna izolirnost bočnih gradbenih elementov (primer: obe steni, tla, strop).

Dokazano je, da s predelnimi stenami in stropnimi konstrukcijami iz mavčnih plošč ter izolacijskim slojem v votlem delu stene ali stropa dosežemo oblutno izboljšanje zvočne zaščite. Z elastičnimi oblogami učinkovito znižamo obstoječo uvočno energijo. Tehnični razvoj in rezultati reziskav v gradbeništvu so spremenili življenje znotraj štirih sten, saj so danes  stene konstruirane drugače kot so bile desetletja nazaj. Proizvajalci notranje predelne stene razvijajo z vidika zvočne, požarne in toplotne zaščite, prav tako pritrditev težka konzolna obremenitev ne predstavlja več nikakršnega problema.