Uncategorized

Po končani gradnji in primopredaji stranki objekta, le – ta še ni vseljen in v polni funkciji, zato se v takih primerih, zaradi zmanjšanja stroškov v objektu dopušča tudi nižja temperatura ob zagotavljanju minimalnega ogrevanja zaradi zaščite zaključnih obdelav; pri temperaturi ozračja pod 11 stopinj se namreč poveča verjetnost kondenzacije vlage in da je omogočeno izenačevanje klimatskih razmer pod in nad stropnimi ploščami, je plošče potrebno odstraniti. Tovrstnega ukrepa žal ne moremo narediti, ko strop služi kot pasivna požarna zaščita objekta.

Prav tako se je potrebno posvetiti tudi akumulativni toploti, ki nastaja zaradi sončnega sevanja in ji je potrebno omogočiti, da se v primernem času odvaja, da se zmanjša nevarnost kondenzacije v nočnem času. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi primerom, ko dodatna izolacija, bodisi na zgornjem delu stropa ali v strešni konstrukciji, spremeni temperaturni gradient v konstrukciji, s čimer se premakne tudi točka rosišča. Namestitev izolacije je torej potrebno tudi računsko preveriti, če obstaja nevarnost kondenzacije, je potrebno vmesni stropni prostor zadostno prezračevati, po potrebi za obvladovanje te tegobe med spuščene strope in toplotno izolacijo vgradimo parno zaporo ali parno oviro.

Splošno vzdrževanje

Vzdrževalne posege na spuščenih stropih lahko izvajamo le takrat, ko v celoti preučimo vpliv le – teh na tehnične funkcije stropa. Mineralne plošče se v vzdrževanju v ničemer ne razlikujejo od običajnih pleskanih stropov, vendar pa moramo biti pozorni v primeru potrebe po vzdrževanju, da ohranimo visoko kakovost stropa in privlačen videz izbranih mineralnih plošč.

Čiščenje

V prvi fazi s stropa z mehko krtačo najprej odstranimo prah s površine, sledove svinčnika in drugih madežev lahko odstranimo z uporabo klasične gumijaste radirke ali z vlažno krpo oziroma gobo, ki jo namočimo v vodi, kateri primešamo blago milo ali pralno sredstvo. Goba naj vsebuje čim manj vode, saj stropa ne smemo zmočiti in po končanem čiščenju moramo nujno obrisati posušeno plast milnice z vlažno krpo, namočeno v čisto vodo.

Pomembno je, da pri čiščenju ne uporabljamo abrazivnih čistil, hkrati pa je dobro vedeti, da plošče, ki so odporne na vlago, lahko zmočimo brez posledic, hkrati pa moramo plošče vedno čistiti z blagimi detergenti. 

Pregledovanje in zamenjava vgrajenih plošč

O menjavi poškodovanih plošč razmišljamo, ko so poškodbe večjih razsežnosti in jih z dobavljivimi masami ni moč več rešiti. Obstaja več načinov menjave vgrajenih plošč, bodisi menjava posameznih plošč, ki v barvi rade odstopajo, saj so nove in jih je priporočljivo vgraditi na bolj neopazna mesta, bodisi zamenjati celotno površino. Pri menjavi in popravilu je priporočljivo zaradi obsežnih prašnih delcev uporabljati ustrezna zaščitna sredstva za zaščito dihal.

Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami oziroma bandažiranje in dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v štirih kakovostnih razredih, in sicer K1, K2, K3 in K4. Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami s fugiranjem z uporabo ojačitvenega armirnega traku pa se izvaja v kakovosti K1 in K2, izvajajo pa ga monterji suhe gradnje. Dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v kakovosti K3 in K4, izvajajo pa jo samo slikopleskarji. Za standardno kakovost obdelave stikov  med mavčno – kartonskimi ploščami se šteje kakovost K2

Če obdelavo stikov izvajajo slikopleskarji, se postavka izvzame iz suhomontažnih del.  Za nastale nekontrolirane razpoke na stikih med mavčno – kartonskimi ploščami je odgovoren izvajalec, ki je izvajal obdelavo stikov – bandažiranje, za neravno površino, in sicer viden stik mavčno – kartonskih plošč, pa prevzame odgovornost izvajalec slikopleskarskih del. Med seboj se bandažirajo le istovrstni materiali, kajti bandaža med raznovrstnimi materiali ni dovoljena, saj na stiku dveh različnih materialov, zaradi različnega krčenja vedno prihaja do razpoke. Na teh mestih se lahko izvaja le bandaža s tako imenovano kontrolirano razpoko (fugo). Pomembno pri delih je, da izvajalca montažnih in slikopleskarskih del primerno obdelata stična robova, in sicer tako, da bo kontrolirana razpoka oziroma fuga, bo nastala med raznovrstnimi materiali, ravna in čim manj opazna. Izvajalec  suhomontažnih del, ki je pravilno  obdelal zaključni rob plošč na stiku z drugačnim materialom, ne prevzema odgovornosti za nekontrolirane oziroma neravne razpoke, ki bi lahko nastale na stiku zaradi nepravilno izvedenih del slikopleskarja. V nadaljevanju bomo na kratko obrazložili kakovostne razrede glede na obdelavo.

Obdelava stikov med mavčnimi ploščami – bandažiranje (fugiranje)

• KAKOVOSTNA STOPNJA – K1 je v praksi za polnjenje rež na stikih mavčno – kartonskih plošč in kitanje vidnih delov pritrdilnih sistemov. Odvečno naneseno fugirno maso je vedno potrebno odstraniti oziroma posneti (dopustni so le sledovi materiala, ki ga pusti orodje). Vstavljanje ojačitvenega armirnega traku – bandažni trak se izvaja pri uporabi sistema, ki to predvideva iz konstrukcijskih razlogov. Pri večslojnih oblogah pri spodnjih slojih zadošča že polnjenje stikov plošč.
• KAKOVOSTNA STOPNJA – K2 je pomembna pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatnem fugiranju, s katerim se doseže brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče.

Dodatna obdelava mavčno – kartonskih površin

• KAKOVOSTNA STOPNJA – K3 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev in pri dodatni obdelavi površin, kot so fugiranje in zaključna obdelava, s katero se doseže brezstopenjski prehod obdelane površine na površino plošče. Prav tako moramo tukaj omeniti široko fugiranje stikov in kitanje ostale kartonske površine. Naj omenimo tudi, da je potrebno zafugirano površino tudi obrusiti.
• KAKOVOSTNA STOPNJA – K4 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatni obdelavi površin, kot je fino fugiranje in zaključna obdelava, ki nam da brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Prav tako je omenjena stopnja pri široki obdelavi stikov in kitanje ostale mavčno – kartonske površine. Po potrebi je treba obdelano površino tudi obrusiti. Ne smemo pa pozabiti tudi na obdelavo širše površine ob fugah ter kitanje in glajenje z izravnalnimi masami do debeline 3mm.

Obdelava površine, ki po tej klasifikaciji izpolnjuje najvišje zahteve, zmanjšuje možnost obrisov na površini plošč in stikov. Če bi lahko osvetlitev vplivala na pojavno obliko gotove površine, so neželjeni učinki spremenljivo senčenje na površini ali minimalne posamezne markacije in jih s tem v veliki meri preprečimo. Seveda se jih popolnoma ne da izključiti, saj svetloba učinkuje spremenljivo in se je ne da jasno definirati ali oceniti. Prav tako je potrebno upoštevati tudi meje izvajalskih možnosti.

Gradite ali obnavljate? Iščete življenjsko kakovost,neodvisnost in zanesljivost pri naložbi denarja. Pomembna sta solidnost in trajna vrednost, dobra toplotna zaščita pa pomeni posledično tudi nižje stroške ogrevanja in pa seveda zdravo bivalno okolje. Z mavčnimi ploščami in suhomontažnimi sistemi tako postanejo vaše gradbene zahteve oziroma želje resničnost, kajti le – ti omogočajo suho, hitro, čisto in cenovno ugodno gradnjo.

Lastna hiša ali stanovanje je odraz osebnosti investitorja, toda tudi najboljše načrtovanje je lahko samo toliko dobro, kot so dobri uporabljeni materiali. Osnova sistemov so oblikovno obstojne mavčne plošče, ki so v principu lahko tudi sistemski proizvodi, sestavljeni iz posameznih elementov, ki zaradi svoje natančne medsebojne usklajenosti nudijo optimalno zanesljivost pri gradnji. Zelo pomembno je, da  montaža posameznih sistemov poteka po predpisanih parametrih, kajti le takrat imate jamstvo za neoporečen izdelek in preizkušeno zanesljivost.

Spekter pod pojmom suha montaža zajetih konstrukcij je zelo širok. Suhomontažne konstrukcije obsegajo različna področja uporabe: stene, strope in tla. Znotraj teh področij obstaja veliko število najrazličnejših sistemov, ki so pogojeni z različnimi gradbenofozikalnimi zahtevami (npr. požarno, zvočno ali toplotno zaščito, akustiko prostorov, itd.). Prihranite si težavno eksperimentiranje in izberite preizkušene in zanesljive gradbene sisteme uveljavljenih ponudnikov gradbene opreme, ki imejo na tem področju veliko izkušenj, znanja in predvsem razvito tehnologijo.

Mavčne plošče uveljavljenih ponudnikov so izdelane v skladu s standardi, proizvodnja je ves čas pod lastnim in tujim nadzorom. Plošče so preizkušene z gradbenotehnološkega vidika in zaradi lastnosti izenačevanja  zračne vlage v zaprtem prostoru pomenijo bistven prispevek k prijetni prostorski klimi. Naj omenimo, da so mavčne plošče tudi negorljive in že pri majhni debelini nudijo odlično požarno in učinkovito zvočno zaščito. Z mavčnimi ploščami lahko izdelamo stenske, stropne in talne površine z neopaznimi stiki med ploščami, ki ne pokajo in je tako ustvarjena zanesljiva podlaga za premaze, omete, lake in keramične obloge.

V prihodnjih prispevkih, vam bomo opisali načine skladiščenja in obdelave mavčnih plošč, zato nam sledite.

Izvedba mavčnih obešenih stropov je poleg predelnih sten in stenskih oblog, najbolj popularna oziroma pogosta uporaba suhomontažne gradnje. Obstajata dva tipa obešenih mavčnih stropov, in sicer stndardni in demontažni strop.

Standardni mavčni stropi, imenovani tudi fiksni stropovi se privijačijo na podkonstrukcijo iz kovinskih C – profilov, le – ta pa se predhodno obesi na masivni strop. Površino stropa se fugira, zgladi in poljubno nato finalno obdela. Kasetni mavčni stropi, ki jih imenujemo tudi demontažni stropovi so posebne stropne plošče, ki so običajno modularnih dimenzij 60 x 60 cm, se vstavijo v podkonstrukcijo iz kovinskih T – profilov, te pa se predhodno obesi na masivni strop. Površine stropa ni potrebno dodatno obdelati, stropne plošče pa je naknadno možno poljubno odstranjevati. Namen mavčnih obešenih stropov je hitra in ekonomična izvedba, majhno onesnaženje, nizka teža, oblikovana prilagodljivost ter optimalna zvočna in protipožarna zaščita. Poleg splošnih lastnosti, naj omenimo tudi specifične lastnosti in namen mavčnih obešenih stropov:

• znižanje višine prostora;
• zakritja različnih inštalacij;
• izboljšanja estetike prostora;

S kombinacijo obešenega stropa in izolacije iz minerale volne se prav tako lahko doseže:

• znižanje stroškov ogrevanja;
• zmanjšanje prehoda zvoka med etažami;
• izboljšanje akustike samega prostra;
• zvišanje zaščite zgradbe pred požarom z uporabo ognjevzdržnih plošč:

V mavčne spuščene strope se lahko po želji in potrebi vgrajuje tudi prezračevalne in klimatizacijske naprave ter svetlobno tehniko.

Zvok se opredeljuje kot mehansko valovanje elastičnega medija, posebej v v frekvenčnem območju človekovega sluha med 16 in 20.000 Hz. Razširja se skozi medij, in sicer zrak kot  zvočno valovanje. Molekule zraka zanihajo iz mirujočega stanja in nihanje prenesejo na sosednje molekule, kar imenujemo longitudinalno valovanje. V akustiki glede na medij, po katerem se zvok prenaša, razlikujemo zvok v zraku, zvok v trdnih telesih oziroma materialih in zvok v tekočinah. V zgradbah pozornost posvečamo zvoku, ki se širi skozi medetažne konstrukcije, stopnice in ločilne stene med stanovanji in ga imenujemo udarni zvok.

Predpisane minimalne zahteve potrebne izolacije pred zvokom v zraku so podane v Pravilniku o zvočni zaščiti zgradb. Vrednosti minimalne izolacije za ločilne stene in medetažne konstrukcije so podane z vrednostjo R ali DnT, w: za vhodna vrata v stanovanje z Rw; maksimalne dovoljene vrednosti ravni udarnega zvoka so podane z Lnw. Predpisane vrednosti se nanašajo na celoten sklop ločilnih konstrukcij med prostoroma in na morebitne druge načine vzporednega prenosa zvoka po konstrukcijah.

Za vsako zahtevo po zvočni zaščiti obstaja ustrezna sistemska konstrukcija z mavčnimi ploščami, ki izpolnjuje tako tehnične kot tudi ekonomske kriterije. Določene ugotovitve glede lastnosti proizvodov (mavčna plošča, profili, izolacijski sloj, način tesnenja,…), ki so sestavni del gradbenih elementov, kot so predelna stena, stenske obloge, obloge podstrešja, suhei ester, spuščen strop,…, v prihodnje ne bodo definirani s standardi, kar pomeni, da bo proizvajalec sam dobavil gradbeni sistem z zagotovljenimi in preverjenimi lastnostmi, ki bodo izključevale zamenljivost posameznih komponent sistema. 

Sestavni deli prezračevalnega sistema morajo biti med seboj tako usklajeni, da izpolnjujejo zahteve glede učinkovitosti, varnosti in varčnega delovanja. Naprava mora ostati enako učinkovita v vseh vremenskih pogojih, tudi v mrazu in močnem vetru, čemur veliko tipov vstopnih rešetk ni kos. Dimenzioniranje preko palca odpade, saj mora razvod dovesti dovolj zraka do posameznega prostora, imeti čim manj uporov, da lahko gospodarno deluje. Če razvod predimenzioniramo, bo deloval brez težav, če pa so razmere slabše in kanali ozki ter z mnogimi zavoji, narastejo upori in poraba energije. Napaka je lahko že običajna vstopna odprtina, z rešetko proti ptičem in insektom, ki lahko zelo poveča upor zraka zato izkušeni načrtovalci vgradijo za dve dimenziji večjo. Z načrtom v roki lahko tudi opazimo, da se prezračevalni ventil nahaja tik nad radiatorjem v kopalnici in bo odsesal topel zrak, preden jo bo ta ogrel. Ventilatorji delujejo izjemno tiho, kljub temu je bolje, da se ne nahajajo blizu prezračevanih prostorov. Prenos zvoka po kanalih onemogočijo dušilci, ki zadušijo šum ventilatorjev in prekinejo prenos drugih zvokov med prostori, saj v kuhinjo ne želimo slišati šumov iz stranišča. Prenos po togih deli razvoda zraka pa onemogočijo mehki vmesni komadi in elastično vpetje ventilatorjev. Dovodni kanali za svež zrak so večinoma že postavljeni, ko so druga dela na gradbišču še v polnem teku. Če ne želimo, da bodo pred prvim pogonom polni prahu od rezanja, brušenja in vrtanja je potrebno vse odprtine skrbno zaščititi pred vdorom, saj so lahko stroški čiščenja zelo visoki. Največji problem so rebrasti odseki cevi, ki jih je naknadno skoraj nemogoče popolnoma očistiti. Problem lahko odpravimo s skrbnim načrtovanjem vrstnega reda del v stavbi ter s tako namestitvijo elementov, da bo morebitno čiščenje lažje ali sploh izvedljivo. Če načrtujemo in na pravih mestih izvedemo še izvrtine za merjenje pretokov zraka med uravnavanjem sistema, smo naredili vse kar je potrebno.

Na osnovi projektno predvidenih količin zraka za prezračevanje, ki so navedene v načrtu, je potrebno izvesti meritve, nastavitve in uravnoteženje sistema. O tem je potrebno izdelati zapisnik, v katerem so vsi izmerjeni podatki o pretokih, pritiskih, količinah zraka, porabi elektrike in uporabljenih merilnih napravah. Preveriti je potrebno tudi vpliv prezračevanja na morebitne porabnike zraka, ki se nahajajo v hiši, na primer plinska peč ali sobni kamin. Sistem prezračevanja naj bi imel enako življenjsko dobo kot stavba, zato pa ga je potrebno skrbno vzdrževati. Uporabnik mora dobiti navodila za uporabo in vzdrževanje, v katerih so opisani potrebni postopki in njihova pogostnost, zlasti vsakoletna menjava filtrov. Ta točka je bolj pomembna kot izgleda na prvi pogled, saj je uporabnik po letu ali dveh prepuščen samemu sebi, če pa bo sistem nepravilno vzdrževal, je lahko celo krivec za njegovo slabo delovanje. Vsi pokrovi za nadzor in poseganje v sistem morajo biti dostopni in se dati popolnoma odpreti. Zato je pridobitev načrtov in navodil ob prevzemu sistema tako pomembna, pravilno vzdrževanje pa bo dolgoročno zagotovilo varčno delovanje prezračevanja.

V zunanjem zraku se nahaja visoko število prašnih delcev, cvetnega prahu in klic, ki se zaustavijo na vstopnem filtru in manjši del pa še v cevi za njim. V času visoke zračne vlage in megle lahko vlaga prodre v sistem in aktivira mikrobe na stenah cevi. V sesalne linije v notranjosti se vsesava maščoba in prašni delci iz kuhinje ter vlaga in delci bombažnega prahu iz kopalnice. Obloge, ki so posledica odsesavanja iz teh dveh prostorov spadajo tudi v skupino požarno obremenilnih. Onesnaženost cevi pa se lahko pojavi že med transportom ali skladiščenjem pred montažo, zato je zatesnitev odprtin vedno na mestu. Čez čas se lahko pojavi še slišen zvok ventilatorjev, ki so glasni, kljub temu, da smo filter zamenjali. Vzrok je večji zračni upor, ki je povišan zaradi oblog v ceveh, čemur lahko sledi še prenos vonjav med prostori. Zato uporabnikom priporočajo lastno kontrolo enkrat letno ob menjavi filtrov, na vsakih 5 let pa naj bi si notranjost cevi ogledal strokovnjak in določil, ali je čiščenja potrebno. Izkušnje kažejo, da ni pravila, saj so cevi lahko tudi po desetletju čiste, lahko pa v krajšem času umazane. Čiščenja se lotimo ob delujočem sistemu, najprej očistimo vse odcepe in nato še glavni vod. Večinoma je čistilna naprava sestavljena iz vrteče krtače, leteče delce pa zajame dodaten sesalni ventilator s filtri, nekateri čistilci pa imajo sesalni kos nameščen ob čistilni krtači. Drugi pristop je čiščenje s komprimiranim zrakom, namenjeno oblogam, ki se z lahkoto odluščijo in primerno za razvode manjših premerov.

.

Dobrega, ugodnega in korektnega izvajalca je danes težko dobiti. Prav zato se velikokrat obračamo na priporočila prijateljev, forume ali druge vire informacij. Priporočila pa nas večkrat pripeljejo do samooklicanih mojstrov, znancev ali prijateljev.  Ko boste zbirali ponudbe za vaš projekt, bodo prav ti samooklicani lokalni mojstri ponudili daleč najnižjo ceno. V primeru, da delo opravi posameznik, ki nima registrirane dejavnosti, je opravil delo na črno, ki ga definira Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPZDC. Zakon predpisuje globe tako za tistega, ki je opravil delo kot za naročnika, ki je to delo omogočil. Ne samo da tvegate globe. Če bo krovec, ki je delal na črno, padel iz strehe, vam lahko grozi celo visok odškodninski zahtevek. Seveda odpade tudi vsakršna možnost uveljavljanja garancije ali reklamacije napak.

Pri nas se, predvsem pri manjših delih, večkrat odločimo za delo brez računa, tudi v primeru, ko ima izvajalec registrirano podjetje.  Pri menjavi parketa, pleskanju ali celo izdelavi fasade nas večkrat prepriča nižja cena ponudnika, ki predlaga delo „brez računa“. Tudi če se že na začetku nismo odločili za delo brez računa, nam lahko izvajalec predlaga, da bi plačilo vsaj delno izvedli z gotovino. Na ta način smo gotovo prihranili zajeten kupček denarja. Dokler seveda ne pride do težav. Že sam predlog izvajalca za delo brez računa priča o njegovi neprofesionalnosti in je lahko napoved za kasnejše zaplete. Račun je dokaz za opravljeno storitev in je nujen dokument, ki ni obvezen le po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV, temveč je pomemben tudi za uveljavljanje garancije ali za reklamacijo.

Še pred izvedbo projekta, moramo vedeti, kakšna dela želimo opraviti, koliko sredstev imamo na voljo in kako se nam mudi. Za manjše projekte in hitra popravila tovrstne formalnosti niso potrebne, kadar pa načrtujemo dela, ki bodo obsegala večji finančni zalogaj, pa je dobro, da se pripravimo.Izvajalcu bomo izdelavo ponudbe močno olajšali, če bomo slikali in izmerili obstoječe stanje, navedli količine, kvadrature in zapisali, kaj vse želimo, da opravi.  Le z natančnim opisom naših želja lahko od izvajalca zahtevamo, da pripravi merodajno ponudbo. V kolikor gre za gradnjo hiše, prenovo stanovanja ali druge večje projekte, je nujno, da arhitekt ali projektant pripravi popis gradbeno obrtniških del, ki natančno definira vsa potrebna dela in količine.

Marsikateri izvajalec bo trdil, da lahko on stroške del oceni kar „na oko“ ali povedal, da za ponudbo res ni smiselno zgubljati časa. Lahko se celo zgodi, da vas bo prepričal za čimprejšnji začetek del nato pa se bo prvotna ustno dogovorjena cena na vaše presenečenje nenadoma dvignila, ko bo izstavil prvi račun. Strukturirana ponudba je izkaz  resnosti in profesionalnosti obrtnika. Svetujemo, da zahtevate ponudbo, ki je razdeljena na posamezne postavke za opravljena dela. Ne pozabite na morebiten odvoz materiala in čiščenje objekta po zaključku del, kar izvajalci lahko večkrat izpustijo.

Bistvene sestavine ponudbe so:

• naziv izvajalca,
• naziv naročnika,
• številka ponudbe,
• datum ponudbe in rok veljavnosti,
• popis del in materiala s cenami,
• roki plačila in plačilni pogoji,
• žig in podpis izvajalca.

Za manjše projekte zadostuje že dobro pripravljena ponudba, ki jo kot naročnik podpišemo in potrdilo o plačilu predujema, če je bil ta predmet dogovora. Še posebej pri obsežnejših projektih, kot je gradnja hiše ali prenova stanovanja, pa je nujna gradbena pogodba, ki natančno ureja odnose med naročnikom in gradbenim izvajalcem. S pogodbo se izvajalec zavezuje, da bo v določen roku po dogovorjeni ceni opravil določen sklop storitev. Naročnik pa se obvezuje, da bo za te storitve izvajalcu plačal. Poleg tega, lahko v gradbeni pogodbi določimo še druge podrobnosti, ki varujejo nas tako naročnika kot izvajalca. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in je izpolnjena komaj takrat, ko so do konca izvedena dela, ki so bila opredeljena v njej.

Bistvene sestavine klasične gradbene pogodbe za gradnjo hiše so:

• naziv izvajalca in naziv naročnika,
• predmet pogodbe in opredelitev dodatnih del,
• opredelitev dokumentacije projekta, kot je PZI, popis gradbeno obrtniških del,…
• pogodbena cena,
• obračun del in izdajanje začasnih situacij,
• roki in način plačila,
• obveznosti izvajalca in naročnika,
• roki za izvedbo pogodbe s pričetkom del in opredelitvijo zamud,
• pogodbene kazni za zamudo,
• prevzem del in končni obračun, odprava napak,
• garancija in garancijski roki,
• drugi členi, bistveni za podjemne pogodbe.

Dokler potekajo vsa dela, tako, kot smo si zamislili, težav ni. Izvajalec je dolžan obrtniška in gradbena dela opraviti strokovno po določenem projektu ali v skladu s podano ponudbo in veljavnimi normativi in standardi. Kljub temu pa se večkrat lahko pojavijo napake ali neskladja. Naša dolžnost je, da izvajalca na to opozorimo. Na napake ali pomanjkljivosti lahko opozorimo že med izvajanjem projekta, lahko pa se pojavijo tudi po prevzemu objekta in daleč po zaključku del. Glede na čas ugotovitve od izvedbe in do napake delimo na očitne napake, skrite napake in napake v solidnosti zgradbe, ki jih definira Obligacijski zakonik. Kot kupca stanovanja ali hiše vas varuje Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb – ZVKSES, v primeru, da je šlo za napako v deli izvajalca pa Obligacijski zakonik.

Očitne napake in njihova odprava

V primeru, da ste napake ali neskladja odkrili že med izvajanjem projekta, gre za očitne napake. Očitna napaka je lahko recimo napačno postavljena stena pri novogradnji, vgrajena pretanka izolacija, popokan omet ali druge nenatančnosti, ki so opazne takoj na licu mesta. Naša dolžnost je izvajalca nemudoma opozoriti. Če ste kupili stanovanje, je prodajalec dolžan po vašem pisnem pozivu napake odpraviti v enem mesecu na svoje stroške. Očitno napako mora odpraviti tudi izvajalec gradbenih del.  Zahtevek za odpravo očitne napake morate podati pisno, priporočamo, pa, da stanje tudi fotografirate. V primeru, da izvajalec ne pristane na odpravo napak, ste upravičeni do tožbe izvajalca.

2 leti garancije za skrite napake 

Nekaterih napak ni mogoče ugotoviti na prvi pogled med samim prevzemom objekta. Marsikatere nedoslednosti pri gradnji se lahko pojavijo šele čez čas. To velja predvsem za vitalne dele stavbe, če se pojavi puščanje strehe, zamakanje fasade, napake v instalacijah ali slabo izvedeni hidroizolaciji. Če se pojavi takšna napaka, je potrebno, da se hitro odzovete. Izvajalca ali prodajalca morate s priporočeno pošto obvestiti najkasneje dva meseca po tem, ko ste ugotovili skrito napako. Prodajalec mora v roku meseca dni dostaviti obvestilo o vzrokih za napako in načinu, kako bo to napako odpravil. Za odpravo napake ima največ dva meseca časa. Če pa je napaka takšna, da ovira uporabo nepremičnine ali jo ogroža, recimo počena vodovodna cev, mora napako odpraviti takoj. Zakon narekuje, da odpravo skritih napak lahko zahtevate do dve leti po opravljeni storitvi ali nakupu nepremičnine.

10 let garancije za napake v solidnosti gradnje

Najhujše napake, ki se lahko pojavijo na zgradbi, so napake solidnosti gradnje. To so napake, ki ogrožajo trdnosti in funkcionalnost objekta ter onemogočajo bivanje ali njegovo uporabo. Če se na steni pojavijo razpoke, ker se hiša neenakomerno poseda, če pušča streha in namaka konstrukcijo ali slabo izvedena hidroizolacija povzroča vdore vode v klet, štejemo tako napako kot napako v solidnosti gradnje. Izvajalec odgovarja za tovrstne napake in jih je dolžan odpraviti. Garancijo in jamstva sicer določa gradbena pogodba, vendar z njo te odgovornosti ni mogoče izključiti. To pomeni, da lahko deset let po nakupu ali izvedeni storitvi zahtevate odpravo skritih napak.

Garancije proizvajalcev in njihovo uveljavljanje

Eno so napake, ki so nastale zaradi dela izvajalca, spet drugo pa je garancija proizvajalca za njegove produkte. Proizvajalci fasadnih sistemov, strešnih sistemov, hidroizolacije in drugih vitalnih gradbenih sklopov lahko nudijo tudi do več deset letne garancije na kakovost njihovih produktov. Podjetja za kontaktne fasade nudijo garancijo med 10 in tudi do 25 let, strešni sistemi pa imajo navadno garancijo med 15 in 40 let. Za uveljavljanje garancije moramo vedeti, da so streha in fasada sistem. To pomeni, da določenih elementov izvajalec ne sme zamenjati z drugimi. Zaključnega ometa fasadnega sistema enega proizvajalca ne more menjati nek drug, cenen omet drugega proizvajalca. Ne samo, da boste s tem tvegali kakovost izvedbe, proizvajalci bodo vašo vlogo za uveljavljanje garancije zavrnili. Če želite uveljavljati garancijo, potem potrebujete:

• račun, ki dokazuje nakup vseh elementov, ki so del sistema fasade, strehe, ipd.
• kopijo garancijskega lista,
• podatke o projektu in lokaciji.

Račun in kopijo garancijskega lista je potrebno pridobiti takoj po opravljeni storitvi, zato na ta dva dokumenta ne pozabite.