Ko poskrbite za prezračevalni sistem v objektu, ne pozabite na njegovo čiščenje
Sestavni deli prezračevalnega sistema morajo biti med seboj tako usklajeni, da izpolnjujejo zahteve glede učinkovitosti, varnosti in varčnega delovanja. Naprava mora ostati enako učinkovita v vseh vremenskih pogojih, tudi v mrazu in močnem vetru, čemur veliko tipov vstopnih rešetk ni kos. Dimenzioniranje preko palca odpade, saj mora razvod dovesti dovolj zraka do posameznega prostora, imeti čim manj uporov, da lahko gospodarno deluje. Če razvod predimenzioniramo, bo deloval brez težav, če pa so razmere slabše in kanali ozki ter z mnogimi zavoji, narastejo upori in poraba energije. Napaka je lahko že običajna vstopna odprtina, z rešetko proti ptičem in insektom, ki lahko zelo poveča upor zraka zato izkušeni načrtovalci vgradijo za dve dimenziji večjo. Z načrtom v roki lahko tudi opazimo, da se prezračevalni ventil nahaja tik nad radiatorjem v kopalnici in bo odsesal topel zrak, preden jo bo ta ogrel. Ventilatorji delujejo izjemno tiho, kljub temu je bolje, da se ne nahajajo blizu prezračevanih prostorov. Prenos zvoka po kanalih onemogočijo dušilci, ki zadušijo šum ventilatorjev in prekinejo prenos drugih zvokov med prostori, saj v kuhinjo ne želimo slišati šumov iz stranišča. Prenos po togih deli razvoda zraka pa onemogočijo mehki vmesni komadi in elastično vpetje ventilatorjev. Dovodni kanali za svež zrak so večinoma že postavljeni, ko so druga dela na gradbišču še v polnem teku. Če ne želimo, da bodo pred prvim pogonom polni prahu od rezanja, brušenja in vrtanja je potrebno vse odprtine skrbno zaščititi pred vdorom, saj so lahko stroški čiščenja zelo visoki. Največji problem so rebrasti odseki cevi, ki jih je naknadno skoraj nemogoče popolnoma očistiti. Problem lahko odpravimo s skrbnim načrtovanjem vrstnega reda del v stavbi ter s tako namestitvijo elementov, da bo morebitno čiščenje lažje ali sploh izvedljivo. Če načrtujemo in na pravih mestih izvedemo še izvrtine za merjenje pretokov zraka med uravnavanjem sistema, smo naredili vse kar je potrebno.
Na osnovi projektno predvidenih količin zraka za prezračevanje, ki so navedene v načrtu, je potrebno izvesti meritve, nastavitve in uravnoteženje sistema. O tem je potrebno izdelati zapisnik, v katerem so vsi izmerjeni podatki o pretokih, pritiskih, količinah zraka, porabi elektrike in uporabljenih merilnih napravah. Preveriti je potrebno tudi vpliv prezračevanja na morebitne porabnike zraka, ki se nahajajo v hiši, na primer plinska peč ali sobni kamin. Sistem prezračevanja naj bi imel enako življenjsko dobo kot stavba, zato pa ga je potrebno skrbno vzdrževati. Uporabnik mora dobiti navodila za uporabo in vzdrževanje, v katerih so opisani potrebni postopki in njihova pogostnost, zlasti vsakoletna menjava filtrov. Ta točka je bolj pomembna kot izgleda na prvi pogled, saj je uporabnik po letu ali dveh prepuščen samemu sebi, če pa bo sistem nepravilno vzdrževal, je lahko celo krivec za njegovo slabo delovanje. Vsi pokrovi za nadzor in poseganje v sistem morajo biti dostopni in se dati popolnoma odpreti. Zato je pridobitev načrtov in navodil ob prevzemu sistema tako pomembna, pravilno vzdrževanje pa bo dolgoročno zagotovilo varčno delovanje prezračevanja.
V zunanjem zraku se nahaja visoko število prašnih delcev, cvetnega prahu in klic, ki se zaustavijo na vstopnem filtru in manjši del pa še v cevi za njim. V času visoke zračne vlage in megle lahko vlaga prodre v sistem in aktivira mikrobe na stenah cevi. V sesalne linije v notranjosti se vsesava maščoba in prašni delci iz kuhinje ter vlaga in delci bombažnega prahu iz kopalnice. Obloge, ki so posledica odsesavanja iz teh dveh prostorov spadajo tudi v skupino požarno obremenilnih. Onesnaženost cevi pa se lahko pojavi že med transportom ali skladiščenjem pred montažo, zato je zatesnitev odprtin vedno na mestu. Čez čas se lahko pojavi še slišen zvok ventilatorjev, ki so glasni, kljub temu, da smo filter zamenjali. Vzrok je večji zračni upor, ki je povišan zaradi oblog v ceveh, čemur lahko sledi še prenos vonjav med prostori. Zato uporabnikom priporočajo lastno kontrolo enkrat letno ob menjavi filtrov, na vsakih 5 let pa naj bi si notranjost cevi ogledal strokovnjak in določil, ali je čiščenja potrebno. Izkušnje kažejo, da ni pravila, saj so cevi lahko tudi po desetletju čiste, lahko pa v krajšem času umazane. Čiščenja se lotimo ob delujočem sistemu, najprej očistimo vse odcepe in nato še glavni vod. Večinoma je čistilna naprava sestavljena iz vrteče krtače, leteče delce pa zajame dodaten sesalni ventilator s filtri, nekateri čistilci pa imajo sesalni kos nameščen ob čistilni krtači. Drugi pristop je čiščenje s komprimiranim zrakom, namenjeno oblogam, ki se z lahkoto odluščijo in primerno za razvode manjših premerov.
.
