OBDELAVA STIKOV MED MAVČNO – KARTONSKIMI PLOŠČAMI – BANDAŽIRANJE (FUGIRANJE) IN DODATNA OBDELAVA POVRŠIN IZ MAVCA
Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami oziroma bandažiranje in dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v štirih kakovostnih razredih, in sicer K1, K2, K3 in K4. Obdelava stikov med mavčno – kartonskimi ploščami s fugiranjem z uporabo ojačitvenega armirnega traku pa se izvaja v kakovosti K1 in K2, izvajajo pa ga monterji suhe gradnje. Dodatna obdelava površin iz mavca se izvaja v kakovosti K3 in K4, izvajajo pa jo samo slikopleskarji. Za standardno kakovost obdelave stikov med mavčno – kartonskimi ploščami se šteje kakovost K2
Če obdelavo stikov izvajajo slikopleskarji, se postavka izvzame iz suhomontažnih del. Za nastale nekontrolirane razpoke na stikih med mavčno – kartonskimi ploščami je odgovoren izvajalec, ki je izvajal obdelavo stikov – bandažiranje, za neravno površino, in sicer viden stik mavčno – kartonskih plošč, pa prevzame odgovornost izvajalec slikopleskarskih del. Med seboj se bandažirajo le istovrstni materiali, kajti bandaža med raznovrstnimi materiali ni dovoljena, saj na stiku dveh različnih materialov, zaradi različnega krčenja vedno prihaja do razpoke. Na teh mestih se lahko izvaja le bandaža s tako imenovano kontrolirano razpoko (fugo). Pomembno pri delih je, da izvajalca montažnih in slikopleskarskih del primerno obdelata stična robova, in sicer tako, da bo kontrolirana razpoka oziroma fuga, bo nastala med raznovrstnimi materiali, ravna in čim manj opazna. Izvajalec suhomontažnih del, ki je pravilno obdelal zaključni rob plošč na stiku z drugačnim materialom, ne prevzema odgovornosti za nekontrolirane oziroma neravne razpoke, ki bi lahko nastale na stiku zaradi nepravilno izvedenih del slikopleskarja. V nadaljevanju bomo na kratko obrazložili kakovostne razrede glede na obdelavo.
Obdelava stikov med mavčnimi ploščami – bandažiranje (fugiranje)
- KAKOVOSTNA STOPNJA – K1 je v praksi za polnjenje rež na stikih mavčno – kartonskih plošč in kitanje vidnih delov pritrdilnih sistemov. Odvečno naneseno fugirno maso je vedno potrebno odstraniti oziroma posneti (dopustni so le sledovi materiala, ki ga pusti orodje). Vstavljanje ojačitvenega armirnega traku – bandažni trak se izvaja pri uporabi sistema, ki to predvideva iz konstrukcijskih razlogov. Pri večslojnih oblogah pri spodnjih slojih zadošča že polnjenje stikov plošč.
- KAKOVOSTNA STOPNJA – K2 je pomembna pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatnem fugiranju, s katerim se doseže brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče.
Dodatna obdelava mavčno – kartonskih površin
- KAKOVOSTNA STOPNJA – K3 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev in pri dodatni obdelavi površin, kot so fugiranje in zaključna obdelava, s katero se doseže brezstopenjski prehod obdelane površine na površino plošče. Prav tako moramo tukaj omeniti široko fugiranje stikov in kitanje ostale kartonske površine. Naj omenimo tudi, da je potrebno zafugirano površino tudi obrusiti.
- KAKOVOSTNA STOPNJA – K4 je pri polnjenju rež na stikih mavčno – kartonskih plošč, pri vstavljanju ojačitvenega armirnega traku, pri kitanju vidnih delov pritrdilnih sredstev, pri dodatni obdelavi površin, kot je fino fugiranje in zaključna obdelava, ki nam da brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Prav tako je omenjena stopnja pri široki obdelavi stikov in kitanje ostale mavčno – kartonske površine. Po potrebi je treba obdelano površino tudi obrusiti. Ne smemo pa pozabiti tudi na obdelavo širše površine ob fugah ter kitanje in glajenje z izravnalnimi masami do debeline 3mm.
Obdelava površine, ki po tej klasifikaciji izpolnjuje najvišje zahteve, zmanjšuje možnost obrisov na površini plošč in stikov. Če bi lahko osvetlitev vplivala na pojavno obliko gotove površine, so neželjeni učinki spremenljivo senčenje na površini ali minimalne posamezne markacije in jih s tem v veliki meri preprečimo. Seveda se jih popolnoma ne da izključiti, saj svetloba učinkuje spremenljivo in se je ne da jasno definirati ali oceniti. Prav tako je potrebno upoštevati tudi meje izvajalskih možnosti.
