Zvočna zaščita v objektu
Zvok se opredeljuje kot mehansko valovanje elastičnega medija, posebej v v frekvenčnem območju človekovega sluha med 16 in 20.000 Hz. Razširja se skozi medij, in sicer zrak kot zvočno valovanje. Molekule zraka zanihajo iz mirujočega stanja in nihanje prenesejo na sosednje molekule, kar imenujemo longitudinalno valovanje. V akustiki glede na medij, po katerem se zvok prenaša, razlikujemo zvok v zraku, zvok v trdnih telesih oziroma materialih in zvok v tekočinah. V zgradbah pozornost posvečamo zvoku, ki se širi skozi medetažne konstrukcije, stopnice in ločilne stene med stanovanji in ga imenujemo udarni zvok.
Predpisane minimalne zahteve potrebne izolacije pred zvokom v zraku so podane v Pravilniku o zvočni zaščiti zgradb. Vrednosti minimalne izolacije za ločilne stene in medetažne konstrukcije so podane z vrednostjo R ali DnT, w: za vhodna vrata v stanovanje z Rw; maksimalne dovoljene vrednosti ravni udarnega zvoka so podane z Lnw. Predpisane vrednosti se nanašajo na celoten sklop ločilnih konstrukcij med prostoroma in na morebitne druge načine vzporednega prenosa zvoka po konstrukcijah.
Za vsako zahtevo po zvočni zaščiti obstaja ustrezna sistemska konstrukcija z mavčnimi ploščami, ki izpolnjuje tako tehnične kot tudi ekonomske kriterije. Določene ugotovitve glede lastnosti proizvodov (mavčna plošča, profili, izolacijski sloj, način tesnenja,…), ki so sestavni del gradbenih elementov, kot so predelna stena, stenske obloge, obloge podstrešja, suhei ester, spuščen strop,…, v prihodnje ne bodo definirani s standardi, kar pomeni, da bo proizvajalec sam dobavil gradbeni sistem z zagotovljenimi in preverjenimi lastnostmi, ki bodo izključevale zamenljivost posameznih komponent sistema.
