Kot je že znano, je bila konec leta 2005 v sodelovanju Združenja GIZ Suha gradnja in Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije, Sekcija gradbincev in Odbor izvajalcev suhomontažnih del izdana publikacija Suhomontažna gradnja – Standardizirani popisi del, pravila za obračun in normativi, v kateri so poleg normativov in strokovnih pravil zbrani osnovni popisi del. Tretja in zadnja izdaja je bila v letu 2013, vsako leto pa informativni cenik skupščina združenja potrdi za eno leto, v kolikor ni večjih sprememb. Združenje tesno sodeluje tudi z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter z Inženirsko zbornico Sloveije, ki nemalokrat pomagata pri reševanju mnogih prblemov naših izvajalcev. V obojestransko korist je tudi sodelovanje z industrijo, in sicer z našimi dobavitelji, ki so prav tako sodelovali oziroma sodelujejo pri izdelavi informativnih cenikov, in sicer so to KNAUF Ljubljana d.o.o, Saint-Gobain Rigips Austria G.m.b.H, Podružnica Ljubljana, Armstrong, URSA SLOVENIJA d.o.o., Saint-Gobain ISOVER Austria, Podružnica ISOVER v Sloveniji in Farmacell. V nadaljevanju naših prispevkov bomo na kratko povzeli njihovo poslanstvo v gradbeništvu.

Začetki podjetja Knauf Insulation segajo daleč v leto 1932, ko sta brata Knauf dobila dovoljenje za odkopavanje nahajališč mavca in od takrat dalje je podjetje v družinski lasti.  Leta 1949 v Iphofenu, ki leži na severnem delu zvezne dežele Bayern, kjer se še danes nahaja sedež družbe Knauf  je bila zgrajena tovarna za proizvodnjo mavčnih ometov. Sredi leta 1960 pa je Knauf ustvaril MP75-prvi strojni omet in hkrati razvil pripadajoči mešalni stroj za njegovo strojno nanašanje. Začeli so proizvajati tekoči estrih na anhidritni osnovi. Z zagonom prve proizvodnje mavčnih plošč v Iphofnu leta 1958 beležimo novo poglavje v zgodovini Knaufa. Proizvodnja mavčnih plošč je vodila v razvoj celostnih suhomontažnih gradbenih sistemov z vsemi pripadajočimi komponentami, potrebnimi za izdelavo konstrukcij. Prodajni program se je tako razširil še na orodje za izvedbo konstrukcij in kovinske profile za stenske in stropne podkonstrukcije. Z nakupom nemške družbe Deutsche Perlite GmbH iz Dortmunda je Knauf leta 1970 prvič investiral v gradbeni material, ki se ne proizvaja na mavčni osnovi: perlit. Kasneje so sledili izdelki s področja gradbene kemije, ometi na osnovi apna in cementa, izolacijski materiali, mineralni stropni sistemi in cementne plošče Aquapanel.

Knaufova vodila in cilji skozi vsa leta pomenijo opredelitev za politiko kakovosti podjetja. V središču razmišljanja se nahaja pet najpomembnejših partnerjev: stranke, okolje, sodelavci, dobavitelji in podjetje samo. Vodila in cilje podjetje izraža skozi moč, ki izvira iz zemlje, zato ekologija in ekonomija korakata ena z drugo¸, kar podjetje tudi stalno dokazuje z varčno in učinkovito uporabo proizvodnih procesov. V središču pozornosti je za njihovo podjetje stranka, ki ni zgolj usmerjena v poslovne odnose in partnerstvo, temveč v dolgotrajno sodelovanje. Prav tako je podjetje usmerjeno v oblikovanje tržišča kot snovanje jutrišnjega dne, pri katerem želi  sodelovati in hkrati z visoko kakovostjo produktov nuditi dobro počutje človeku, kot potrošniku.

V zadnjem letu je podjetje sistem upravljanja kakovosti osredotočil na procesna vprašanja in s tem na ta čas aktualno revizijo standardov. Intenzivno vključevanje strokovnjakov v realizacijo sistema upravljanja kakovosti je že v kratkem času privedlo do poboljšane identifikacije z zadanimi nalogami. V prihodnosti pa pričakujejo pozitivne rezultate zlasti z vidika nepretrganega procesa izboljšav.

V Sloveniji je ima podjetje podružnico pod nazivom Knauf Ljubljana d.o.o., s sedežem na Dunajski cesti 115 v Ljubljani, ki svoje prodajne produkte nudi tako trgovcem kot izvajacem in si lahko seznam le – teh ogledate na njihovi spletni strani https://www.knauf.si/, kjer vas v vsej svoji celoti popelje skozi izdelke in sisteme, kot tudi skozi nasvete in priporočila. Podjetje nudi letno tudi izobraževanja za podjetnike, lastnike podjetij, ki se ukvarjajo s suhomontažnimi in slikopleskarskimi deli in njihovim vodjem projektov, kar še dodatno potrjuje trditev, da je stranka vedno v središču pozornosti v smislu dolgotrajnega sodelovanja in ustvarjanja skupne vizije dobrega počutja človeka.

Ko so dela na objektu končana, se zdi, da je za izvajalca nastopil najlepši del posla, in sicer je to obračun, ki pa nemalo komu prinese prave težave. Izvedba sama po sebi običajno ni problematična, kajti izvajalec s svojo ekipo, nadzorom, projektantom in naročnikom najde rešitev za morebitne zaplete.

Osnova za izvedbo obračuna je praviloma dogovor, ki naj bi bil sklenjem že pred začetkom del, in sicer v pisni obliki, kar določa 10. člen Gradbenega zakona. V pisnem dogovoru, katerega osnovna sestavina mora biti vrsta in obseg del, mora biti tudi določeno vse glede obračuna po končanju del. Pravila za merjenje in obračunavanje so zelo obsežna in so v knjigi SUHOMONTAŽNA GRADNJA (izdal jo je Odbor Izvajalcev suhomontažnih del pri OZS, v sodelovanju in veliki pomoči GIZ Suha gradnja leta 2013) tudi zelo podrobno zapisana.

Najbolj tipična pravila za obračunavanje iz knjige SUHOMONTAŽNA GRADNJA so odprtine, izrezi ali niše na stenah, stropih in izolacijah, pregradah, ipd., ki se do velikosti 2,5 m2 ne odbijajo, temveč se obračuna celotna površina, hkrati pa se postavitev, izdelava odprtin in izrezov obračuna posebej, kar pomeni, da ni v ceni stene. Pozorni moramo biti tudi, da se odprtin in izrezov v tleh, ki so manjše  od 0,5m2 ne odšteva. Pri okenski odprtini pod katero je niša, ne odbijamo površine, tudi če sta odprtini skupaj večji od 2,5m2; prav tako velja za skupno odprtino okna in balkonskih vrat. Tudi posebej pozorni moramo bit pri obračunavanju špalete, kajti v kolikor je površina odprtine z obdelano špaleto manjša od 4,0 m2 in širina špalete manjša od 20 cm, oziroma pri obdelavi stene z obeh strani manjša od 40 cm, površine ne odbijamo in obračunavamo posebej. Pomembno je tudi, da stranske in stropne površine mansardnih oken ne pomenijo špalete, in sicer te površine merimo posebej in jih obračunamo s faktorjem 2,0 in prištejemo k strešnim površinam. Če govorimo o okroglih ali obločnih površinah mansardnih oken je faktor obračuna 5,0. Prav tako je poševne robove in letve potrebno meriti v m2 in jih obračunati posebej. Ker se pri izgradnji mansarde pojavijo številne zahtevne oblike in unikatni izdelki, je predlagano, da se tovrstne izdelke obračunava po dejanskih stroških dela in materiala.

Pri obračunavanju v mansardi moramo biti pozorni, da izolacijo obračunavamo posebej, saj jo je navadno položene več kot obloge.

Gradnja s suhomontažnimi sistemi iz mavčno-kartonskih plošč je v današnjem času gledano s tehnične plati na zelo visokem nivoju in da se izgonemo napakam, še zlasti tistim, ki zadevajo gradbiščne pogoje za suhomontažna dela, moramo upoštevati številna priporočila in napotke za praktično delo.

Prav za ustreznost končnega izdelka je potrebno ustrezno skladiščenje materiala, in sicer je plošče in pribor potrebno ustrezno zaščitit v objektu pred učinkovanjem vlage. Previdni moramo biti tudi pri morebitnih poškodbah mavčno-kartonskih plošč, kajti ob nepravilnnem skladiščenju, kot je vertikalno naslanjanje v vlažnem prostoru, lahko pride do deformacij in prelomov. V izogib temu skladiščimo mavčno-kartonske plošče vedno na ravni podlagi, po možnosti na lesenih paletah ali moralih, ki naj bodo med seboj razmaknjeni cca. 35 cm, prav tako moramo biti pri hrambi pozorni na nosilnost stropa.

Posebno pozornost moramo nameniti mavčno-kartonskim ploščam tudi med oblaganjem, in sicer se dela nebi smela izvjajati v objektu pri dalj časa trajajoči relativni vlagi and 80%, po montaži pa je le – te potrebno zaščititi pred dalj časa trajajočim učinkovanjem vlage. Po dokončanju montažnih del je  potrebno v objektu zagotoviti zadostno zračenje, še posebej moramo biti pozorni pri ometnih delih in polaganju estriha, ki povzročajo drastično povečanje relativne zračne vlage. Fugirna dela smemo izvajati šele, ko ne pričakujemo več večjih sprememb dolžine mavčno-kartonskih plošč, ki bi jih povzročila sprememba vlage ali temperature. Pomemben napotek je tudi, da pri obdelavi stikov, temperatura prostora ne sme pasti pod cca. +5 stopinj Celzija. Ker svoje dejavnosti izvajamo skozi celotno leto in vse letne čase, moramo biti posebej pozorni na zimski čas in se izogibati hitremu in šokantnemu ogrevanju prostorov, ker tovrstne spremembe lahko povzročijo razpoke zaradi spremembe dolžine plošč. Iz istega razloga se je potrebno izogibati sušenju površin mavčno-kartonskih plošč s toplim ali vročim zrakom ter poskrbeti v vsakem primeru za zadostno prezračevanje.

Gradbiščni pogoji za sumontažna dela pa ne veljajo le za  suhomontažna dela z mavčno-kartonskimi ploščami, ampak tudi s sistemi iz mineralnih plošč, ki pridejo na vrsto šele, ko je prostor že suh, ko so končana ometna dela in polaganje estriha, okna in vrata pa so že vgrajena in zastekljena. V delovnem prostoru naj bo vključen ogrevalni sistem, da se zagotovijo normalne delovne temperature od 15 do 30 stopinj Celzija. Zračna vlaga naj ne presega 90% pri 22 do 23 stopinjah Celzija.

Omenjena pojasnila je izdala Industriegruppe Gipskartonenplatten pri nemškem združenju Bundesverband der Gips-und Gipsbaplattenindutrie e.V. iz Darmstadta in naj bi arhitektom ter izvajalcem služila kot pripomoček pri izvedbi, ki temeljijo na dolgoletnih praktičnih izkušnjah in dopolnjujejo ustrezna normativna pravila, predvsem pa nam vsem skupaj prihranijo številne nepotrebne zaplete, nepredvidene stroške in porabo časa.

Gradbeništvo v Sloveniji je v zadnjem času pred velikimi izzivi, ki jih narekujejo svetovni trendi v razvoju novih tehnologij in materialov, ter globalne zahteve po trajnostni gradnji in energetski in ekološki učinkovitosti, ki jo narekuje evropska in nacionalna zakonodaja. Povpraševanje po suhi gradnji se zaradi mnogih pozitivnih lastnosti le – te in zahtevnosti kupcev v želji po čim bolj prijetnem in zdravem bivalnem okolju, v zadnjih letih strmo narašča. Suha gradnja s svojimi inovativnimi pristopi in različnimi vgradnimi sistemi in materiali omogoča izvedbo zahtevnejših objektov in detajlov v primerjavi s prejšnjimi leti, prav tako pa je gradnja ali prenova časovno ugodnejša, bolj čista in ekološko sprejemljivejša, kot posledica vedno bolj dovršenih materialov, ki se vedno bolj izpopolnjujejo in posledično pozitivno vplivajo na zahteve po vse nižji porabi energije za obratovanje in manjših izpustih ogljikovega dioksida v okolje.

Vsi se zavedamo, da izzivov, ki so pred slovenskimi izvajalci suhe gradnje ne manjka in za kakovostno izvedbo vse zahtevnejših kupcev, je potrebno slediti trendom, novostim in razvoju, za kar pa je nujna digitalizacija in moderniziranje poslovanja svojih podjetij ter medsebojno sodelovanje. Ravno slednji je eden izmed ciljev Gospodarskega interesnega združenja slovenskih izvajalcev suhe gradnje, katerega predsednik je gospod Mladen Dandić, ki poleg povezovanja, strmi tudi k izobraževanju in informiranju svojih članov, nudi strokovno literaturo in sicer dostop do informativnega cenika osnovnih suhomontažnih sistemov skupaj s kalkulacijami, promocijo članov, hkrati pa nudi tudi pomoč pri nadzoru obračunavanja količin. Od samega začetka in vse do danes je vizija združenja strmo usmerjena k povezovanju, informiranju in izobraževanju, kar nam potrjuje aktivnost vsakega leta obstoja.

Gospodarsko interesno združenje slovenskih izvajalcev suhe gradnje (v nadaljevanju, GIZ Suha gradnja) že petnajsto leto povezujemo izvajalce suhomontažne gradnje, proizvajalce in dobavitelje suhomontažnih materialov, z namenom uveljavljanja skupnih interesov in pospeševanja dejavnosti članov ter skrb za uveljavljanje in utrjevanje položaja izvajalcev suhomontažne gradnje.

V združenju svoje začetke beležimo v letu 2005, s prvo skupščino 20. januarja 2005 in od takrat naprej se zastavljeni cilji le uresničujejo. Septembra istega leta je bil realiziran prvi vpis učencev za poklic >>Izvajalec suhomontažne gradnje>>, prav tako si v sodelovanju z Obrtno – podjetniško zbornico Slovenije še vedno prizadevamo za uvedbo mojstrskega izpita za naziv >>Mojster suhomontažne gradnje>>.

Odbor izvajalcev je pripravil prva pravila za obračun in normative v brošuri, katero je Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije konec leta 2005 izdala z naslovom >>Suhomontažna gradnja>>, nato pa je le- ta doživela še tri izdaje, zadnjo in še vedno aktualno, leta 2013, kjer vsak posameznik lahko ovrednoti svoje delo, upoštevajoč cene materialov, porabo materiala in časa.  Brošura je temelj načrtovanja vsem sodelujočim pri suhomontažni gradnji; tako naročnikom, ki sprejemajo odločitve, kot projektantom pri načrtovanju gradnje ter izvajalcem in obrtnikom pri nadzoru obračunavanja količin. Posebej koristen pripomoček je obrtnikom, oziroma izvajalcem pri pripravi ponudb.

V istem letu je izšla tudi revija Suha gradnja, ki je bila poslana arhitektom, projektantom, gradbincem ter članom združenja. V letih izdajanja revije je le – ta postala izredno priljubljena tudi med privatnimi investitorji, ki vedno pogosteje segajo po njej v prodajalnah in se tako seznanijo z novostmi na trgu, idejami, novimi materiali, ponudniki, in navsezadnje razširijo svoje znanje, ki jim omogoča lažje odločanje pri sprejemanju odločitev.

Ker trend suhe gradnje v gradbeništvu strmo narašča, vedno je več mladih, včasih tudi manj izkušenih  izvajalcev, ki v danem trenutku potrebujejo našo pomoč, nasvet ali morda le konstruktiven pogovor, se zavedamo, da je naša prisotnost na tržišču še kako pomembna. V petnajstil letih obstoja GIZ Suha gradnja smo naredili popise del, pripravili smo informativni cenik suhomontažnih storitev, ki je merilo na trgu in je pridobilo veljavo in pomen. Poseben pomen dajemo v združenju našemu priročniku Suhomontažna gradnja – Standardizirani popisi del, pravila za obračun in normative, ki je bil napisan s strani strokovnjakov suhomontažne gradnje in članov združenja ter proizvajalcev materialov in izvajalcem nudi temelj vrednotenja svojega dela, ki je marsikdaj premalo cenjen zaradi pomanjkanja informacij in poznavanja parametov. Ravno zaradi tega v GIZ Suha gradnja gremo kljub kriznim časom naprej, delamo dalje, tako kot smo si postavili temelje v začetku. Želimo si širitev in razvoj združenja, da bi še v prihodnje naše delovanje pomagalo stroki in služilo namenu izobraževanja in informiranja, skrbi za strokovni razvoj ter zviševanje kakovosti in ugleda. Seveda pa si želimo pridobiti tudi nove člane, ki bi skupaj z nami utrjevali pot suhe gradnje v Sloveniji.