Gospodarska zbornica in združenje delodajalcev sta kot delodajalski organizaciji v letu 2015 s sindikatom delavcev gradbenih dejavnosti, po skoraj dveletnih pogajanjih izpogajali novo Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti (KPGD), ki je pričela veljati s 1.1.2016.

Podpisniki kot glavne prednosti za delodajalce naštevajo skrajšanje najdaljšega odpovednega roka na raven, kot jo določa zakon, ureditev horizontalnega napredovanja na delovnem mestu, ureditev projektnega dela, ureditev prerazporejenega delovnega časa s šest na dvanajst mesecev ter postopen prehod z dodatka za skupno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Glavne prednosti za delavce pa so večji regres, in sicer 850 evrov, izplačila nadomestil za stroške v povezavi z delom, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu št. 101/2015 z dne 23.12.2015.

Poleg te kolektivne pogodbe pa za delavce v gradbeništvu, predvsem tiste, ki so zaposleni pri obrtnih delodajalcih velja tudi Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki ima tako imenovano razširjeno dejavnost in velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost skladno z obrtnim zakonom, torej tudi za gradbeno obrtno dejavnost.

Ta kolektivna pogodba je skupaj z obširnimi komentarji zakonodaje in pogodbe dostopna na povezavi: Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo.

Gospodarska in obrtna zbornica predlagati ustanovitev slovenskega paritetnega sklada, s čemer bi se slovenski delodajalci, ki storitve opravljajo v državah EU, ki povečini imajo te sklade že dolgo vpeljane, izognili plačevanju dvojnih prispevkov za svoje delavce, kadar jih napotijo na delo v tujino. Poleg tega bi bila ustanovitev paritetnega sklada lahko učinkovita rešitev za posamezno panožno področje in socialno problematiko, ki iz nje izvira. Po drugi strani pa lahko paritetni skladi in sredstva zbrana v teh skladih bistveno lažje prispevajo k izravnavanju bodočih tveganj. S tem je zagotovljena višja varnost tako za podjetje kot njegove zaposlene.

Paritetne sklade, ki so uveljavljeni v večini zahodnoevropskih držav, ustanavljajo, vanje vplačujejo in upravljajo socialni partnerji sami in igrajo komplementarno vlogo obstoječim državnim strukturam za izboljševanje položaja zaposlenih in podjetij. V gradbeništvu jih ločimo na tri ključna področja: zdravje in varnost pri delu, poklicno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter področje dela in zaposlovanja v panogi, t.j. insolventnost, stečajni postopki, prisilne poravnave, odpravnine zaposlenim, plačilo odsotnosti delavcev med prazniki, nadomestilo plač zaposlenim v času slabega vremena in povrnitev dela stroškov gradbenim podjetjem zaradi nastale škode zaradi ustavitve in podaljšanja izvedbe del, nadomestila svojcem v primeru smrti zaposlenih in dodatno pokojninsko zavarovanje.

V večini zahodnoevropskih držav so paritetni socialni skladi v obliki sporazumov med socialnimi partnerji uveljavljeni že več kot 50 (Velika Britanija) ali celo sto let (Nemčija). Socialnim partnerjem v zahodnoevropskih državah se je torej uspelo dogovoriti, katere so za delodajalce in delojemalce v gradbeni panogi v danem trenutku pomembnejše pravice, tveganja in prednosti. Slednje so uskladili in podpisali sporazum ter prek dogovorjene pravne ureditve (s kolektivno pogodbo, kolektivnim sporazumom, ustavnim aktom, pogodbo civilnega prava ali kar zakonom) ustanovili paritetni sklad.

V noben takšen panožni socialni dogovor država ne more posegati, upravljanje sklada je strogo določeno in zaupano izbranim usposobljenim predstavnikom delodajalcev in delojemalcev.

Za primer, BUAK v Avstriji nepretrgano uspešno deluje skoraj 60 let, svoje poslanstvo in namen pa je medtem večkrat razširil. Prvotni dogovor, ki je bil dosežen po drugi svetovni vojni, pravi, da delavcu, ki sam pretrga zaposlitev oziroma mu delovno razmerje preneha zaradi odločitve delodajalca, pripada pravica do izkoriščanja počitnic in uživanja prostega časa. Dogovor se je razširil še na obvezno dajatev zaradi slabega oziroma neugodnega vremena, na odpravnine pri odpuščanju, nadomestilo za čas zimskih počitnic in praznikov.

Namen in cilji uvajanja paritetnega sklada:

• dvig kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu,
• zmanjševanje poslovnih tveganj za delodajalce zaradi stroškov odpravnin, slabega vremena, dopustov in državnih praznikov,
• krepitev socialnega dialoga,
• lažje poslovanje na tujih trgih,
• nižji dolgoročni stroški,
• preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga),
• spodbuditi interes mladih za vstop v gradbene poklice,
• povečanje števila zaposlenih v panogi, povečani prispevki v socialne blagajne.

Vlada je sredi maja 2017 sprejela dva izmed trojice novo predlaganih zakonov s področja gradnje in urejanja prostora, namreč predlog gradbenega zakona in zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Gradbeni zakon, ki bo nadomestil sedanji Zakon o gradnji objektov, to področje ureja povsem na novo. Prinaša vrsto bistvenih novosti, pokriva pa večje področje gradenj, več objektov in gradbene posege in objekte, ne glede na njihovo povezanost s tlemi. Če ga bo parlament sprejel v predlaganem besedilu, bo olajšal pogoje za določene gradnje: za odstranitev objektov ne bo več zahteval gradbenega dovoljenja, prav tako to ne bo potrebno več za začasne objekte, namenjene prireditvam in sezonski uporabi, in za manjše rekonstrukcije. Obvezno bo nezavezujoče podajanje informacij, svetovanja in pomoči investitorju. Investitorjem bo v spodbudo možnost, da pridobijo predodločbo, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in zagotavlja večjo investicijsko in pravno varnost. Podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja bo bolj strnjena in posredno formalno manj zahtevna dokumentacija. Na voljo bo tudi skrajšan postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopki dovoljevanja pa bodo lahko elektronski.

Občine bodo dobile pri izdaji dovoljenj večjo vlogo, saj bo njihovo mnenje obvezno. Gradnje, za katere ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, bodo temeljiteje nadzorovane, to nalogo bodo imele občinske inšpekcije. Postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja se združita tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim kot gradbenim predpisom. V ta postopek bo močneje vključena javnost, povečujeta se vloga in odgovornost tako udeležencev kot tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij. Uporabno dovoljenje bo mogoče pridobiti brez tehničnega pregleda (razen za zahtevne objekte), na podlagi izjav, po izdaji uporabnega dovoljenja bodo pristojne službe samodejno evidentirale objekt.

Zakon bo urejal tudi črne gradnje. V prehodnem obdobju petih let bo mogoče legalizirati starejše objekte, ki so neproblematične nelegalne gradnje. Objekti ne bodo več razumljeni kot neskladni, če bodo odstopanja od gradbenega dovoljenja manjša. V postopku dovoljevanja investitor ne bo več potreboval soglasij, ampak zgolj mnenja, kar bo prav tako pospešilo pridobitev dovoljenja.

Glede izvajalcev del je najpomembneje, da bo moral imeti vsak izvajalec, razen izvajalec izvajanja zaključnih gradbenih del (ki ne vplivajo pomembno na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte), za polni delovni čas zaposlenega vodjo del. Vodja del bo lahko oseba z opravljenim mojstrskim ali delovodskim izpitom, ter tehnik ali inženir z opravljenim strokovnim izpitom. Mojstrski izpit se bo tako kot do sedaj opravljal na obrtni zbornici, delovodski na gospodarski zbornici, strokovni izpit pa na inženirski zbornici. Vodja del bo moral biti vpisan v poseben imenik pri eni od pristojnih zbornic. Obvezno zavarovanje odgovornosti pa ostane urejeno podobno, kot je to že urejeno v obstoječem zakonu.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ureja vsebino, ki je bila do sedaj posebno poglavje v zakonu o graditvi objektov. Ne prinaša radikalnih sprememb, ampak zgolj nadgrajuje obstoječi sistem pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil za projektiranje in nadzor.

Predvideva štiri regulirane poklice: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec. Z regulacijo se približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica.