Author Archives: benjamin

Kaj prinaša novo sprejeti interventni (protikorona) zakon za delodajalce in samozaposlene

Kaj prinaša novo sprejeti interventni (protikorona) zakon za delodajalce in samozaposlene

Državni zbor je na seji 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Veljati bo pričel naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, predvidoma 11. 4. 2020. Ukrepi iz zakona veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, razen če zakon ne določa drugače, pri čemer se bo veljavnost zakona podaljšala za 30 dni, v kolikor epidemija do 15.5.2020 ne bo preklicana.

I. ČAKANJE NA DELO (POSLOVNI RAZLOG IN VIŠJA SILA)

Kaj zakon šteje za višjo silo?

– varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev,

– nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,

– zaprtje mej s sosednjimi državami.

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali celotno povračilo nadomestila plače od 13. 3. – 31. 5.?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. Če ni posloval celo leto v 2019, je upravičen, če je utrpel vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 napram februarju 2020 ali vsaj 50 % v aprilu in maju 2020 napram februarju 2020.

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

– Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

– Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

– Če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Le-ta je tudi priloga k vlogi na ZRSZ. Obrazec je dosegljiv na spletni strani OZS:https://www.ozs.si/koronavirus-info/vzorci-pogodb kjer so dosegljivi še nekateri drugi uporabni obrazci.

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Delavec se lahko vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

Kakšne roke in postopek mora delodajalec spoštovati, da bo upravičen do povračila nadomestila plače?

Vlogo bo delodajalec vložil na ZRSZ samo elektronsko. Vse vloge, vložene po trenutno veljavnem ZIUPPP, se bodo obravnavale po ZIUZEOP (108. člen ZIUZEOP). Zato lahko vlogo, kljub temu, da so delavci že od 13. 3. na čakanju na delo, vložite v 8 dneh po uveljavitvi ZIUZEOP (v veljavo bo stopil okrog 11. 4.). To je uradno stališče ZRSZ! Opozarjamo pa, da tisti, ki ob aprilskem izplačilu plače za marec ne boste imeli odobrene vloge s strani ZRSZ, morate prispevke plačati v celoti. Kako jih boste po odobritvi vloge zahtevali nazaj od FURS, bomo sporočili.

Več o vlogi na ZRSZ preberite tukaj.

VSE VLOGE, TUDI ZA DELAVCE, KI SO NA ČAKANJU NA DELO OD 13. 3. DALJE, SE ODDAJAJO PO PRAVILIH IN KRITERIJIH ZIUZEOP! ZIUZEOP JE NAMREČ RAZVELJAVIL ZIUPPP. ČAKANJE NA DELO PO PRAVILIH ZIUPPP BO VELJALO LE OD JUNIJA DALJE, ČE VELJAVNOST ZIUZEOP NE BO PODALJŠANA.

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca in koliko in kdaj bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. To pomeni, da bo nadomestilo plače delavca, ki prejema minimalno plačo, 100 %.

Država bo povrnila Izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 13. marca – 31. maja 2020. Je pa nadomestilo, ki ga bo država delodajalcu povrnila, omejen navzgor z zneskom povprečne plače v RS, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto). Prispevki pa so oproščeni največ od nadomestila plače, do višine povprečne plače za 2019 v RS, preračunane na mesec.

Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

So za delodajalca kakšne omejitve?

– delodajalec lahko odredi čakanje na delo vsem delavcem (tudi varovanim kategorijam),

– dopustno je odrediti čakanje na delo, četudi imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa višek ur,

– delodajalec med čakanjem in po zaključku čakanja na delo ni omejen glede odpuščanja delavecv.

Sankcije za delodajalca:

Če delavcem ne izplačuje neto nadomestila plače, če odreja nadurno delo in če o rotaciji delavcev na čakanju (da novega ali nekoga pokliče nazaj na delo) ne obvesti ZRSZ, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v 3-kratni višini + to je prekršek (globa od 3.000 – 20. 000 eur).

II. DELAVCI, KI DELAJO (prispevki PIZ in krizni dodatek)

Država krije PIZ I in II za plačo april in maj 2020.

Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu, ki dela, za april in maj plačati krizni dodatek 200 eur (oproščen plačila davkov in prispevkov), če delavčeva zadnja plača ni presegla 3x minimalne plače. Zaenkrat podrobnejših razlag glede te obveznosti delodajalca ni. Menim pa, da trenutna dikcija zakona določa, da mora to dobiti vsak delavec, ki dela, četudi npr. od doma, kjer ni izpostavljen posebnim tveganjem.

III. BOLNIŠKO NADOMESTILO

ZZZS bo plačal bolniško nadomestilo (za bolezen in poškodbo in ne samo zaradi virusa) od 1. dne zadržanosti dalje. To velja v obdobju od uveljavitve zakona pa do 31. maja 2020. Če je bil delavec ali samostojni zavezanec na bolniški že prej, je to strošek delodajalca oz. samostojnega zavezanca. Višina nadomestila za delavca, se bo obračunavala po 137/7 ZDR-1, za samostojnega zavezanca pa po pravilih 28. in 31. člena ZZVZZ. ZZZS bo povrnil izplačano nadomestilo delodajalcu v 60 dneh po predložitvi zahteve za refundacijo, samostojnemu zavezancu pa v 30 dneh.

IV. TEMELJNI DOHODEK

Upravičenci: samostojni podjetniki (zav. podlaga 005) in družbeniki poslovodne osebe (zav. podlaga 040), polno zavarovani preko dejavnosti. Ne velja za delne s.p.-je, popoldanske s.p.-je, delne upokojence ipd..

Višina: 350 eur za marec, 700 eur za april in 700 eur za maj

Omejitev: upravičenec mora imeti poravnane obveznosti do FURS na dan uveljavitve zakona.

Način uveljavljanja: elektronsko oddana izjava na FURS najkasneje do 31.5.2020 (če zavezanec želi prejemati dohodek mesečno odda izjavo skladno s spodnjimi roki). Predlog izjave bo dostopen na eDavkih, predvidoma 14.4.2020. Izjava se javno objavi na spletnih straneh FURS.

Vsebina izjave: Izjava, da je upravičenec po tem zakonu in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Rok za izplačilo:

  1. Izjava predložena do 18.4.2020 (za marec) – izplačilo 25.4.2020
  2. Izjava predložena od 19.4.2020 do 30.4.200 (za marec ali april/marec in april) – izplačilo 10.5.2020
  3. Izjava predložena od 1.5.2020 do 31.5.2020 (za posamezni mesec, za dva ali vse tri mesece) – izplačilo 10.6.2020

Vračilo dohodka: Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov

Upravičenci: Do oprostitve plačila prispevkov za mesec april in  maj 2020 so upravičeni samostojni podjetniki in družbeniki poslovodne osebe, ki so na dan uveljavitve zakona, vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi

Omejitev: upravičenec mora imeti poravnane obveznosti do FURS na dan oddaje vloge.

Vloga: izjava (ista kot za temeljni dohodek) mora biti vložena do konca meseca, za katerega želi oprostitev prispevkov

Kateri prispevki so oproščeni: vsi prispevki za socialno varnost za april in maj 2020. Prispevki se obračunajo in ne plačajo.

Vračilo prejetih sredstev

V primeru:

  1. delitve dobička
  2. izplačila dela plač za poslovno uspešnost
  3. izplačila nagrade poslovodstvu

v obdobju od uveljavitve zakona do konca leta 2020, se prejeta sredstva vrnejo skupaj z zamudnimi obrestmi.

VIR: https://www.ozs.si/koronavirus-info/

O postopkih in rokih uveljavljanja nadomestil in drugih potrebnih ukrepih bomo obveščali podrobneje sproti, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu.

Nekateri ukrepi, ki jih je predlagala OZS v tem prvem paketu niso bili upoštevani, vsaj ne v celoti, Vlada že pripravlja naslednji paket in upamo lahko, da se bodo ugodne rešitve znašle tudi tam.

 

Janko Rozman
Sekretar sekcij:
     Sekcija gradbincev
     Sekcija kleparjev krovcev
     Sekcija instalaterjev-energetikov

OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
Celovška 71, 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 58 30 540
M: +386 (0)31 347 201

 

Vabilo Na Usposabljanje Izvajalcev Suhomontažne Gradnje

Vabilo Na Usposabljanje Izvajalcev Suhomontažne Gradnje

GIZ Suha gradnja in Odbor izvajalcev suhomontažnih del pri OZS v spomladanskem obdobju tudi letos organizirata več strokovnih delavnic za podjetja, ki se ukvarjajo s suhomontažno gradnjo. Usposabljanja so namenjena tako nosilcem dejavnosti kot njihovim zaposlenim.

Izobraževanja bomo izvajali skupaj predstavniki dobaviteljev materialov in opreme, ki jih uporabljajo suhomontažerji pri izvajanju svoje dejavnosti, in predstavniki GIZ ter OZS.

Že dogovorjene in potrjene so naslednje lokacije in termini

OOZ Celje, v torek 12. marec 2019

Ljubljana (OOZ Moste-Polje), v torek 19. marec 2019

OOZ Maribor, v četrtek 28. marec 2019

OOZ Krško, v sredo 3. april 2019

 

Predvideni potek posamezne delavnice

15.00 – 15.45 Predpisi v gradbeništvu: vpis v imenik vodij del za suhomontažerje, novi Pravilnik o gradbiščih, gradbeni odpadki,  Janko Rozman, OZS

15.45 – 16.00 Pravila za obračunavanje in kalkulacije v suhomontažni gradnji, izdelava ponudbe, Mladen Dandić GIZ Suha gradnja in Janko Rozman OZS

16.00 – 16.15 Odmor

16.15 – 18.00 Predstavitve izvedbenih detajlov, sklopov in tehničnih rešitev ter novitet v suhomontažni gradnji (stene, stropovi, obloge), predstavniki dobaviteljev

18.00 – 18.30 Strokovna razprava vseh sodelujočih predavateljev in udeležencev ob pogostitvi

 

Podroben program z opisom sodelujočih je razviden če kliknete na posamezno lokacijo izvedbe, kjer se tudi prijavite (prijave so obvezne). Kotizacije za člane OZS in člane GIZ Suha gradnja, ni.  

Dodatne informacije

GIZ Suha gradnja, mag. Barbara Jančar Rozman (031/669-262), predsednik Mladen Dandić (041/650-102), e-naslov:  info@giz-suha-gradnja.si

OZS, Odbor izvajalcev suhomontažnih del, Janko Rozman (031/347-201), e-naslov: janko.rozman@ozs.si   

Vabljeni!

Vpis v imenik vodij del na podlagi Gradbenega zakona

Vpis v imenik vodij del na podlagi Gradbenega zakona

Obveščamo vas, da je v skladu z zahtevami novega Gradbenega zakona (GZ), ki je stopil v veljavo 1.6.2018, možno oddati vlogo za vpis v imenik vodij.

Za koga je vpis obvezen in za koga ne?

Za izvajanje dejavnosti na gradbenih objektih navedenih v nadaljevanju, je vpis obvezen:

  • požarne, toplotne in protihrupne izolacijske obloge
  • fasaderska dela
  • vsa dela povezana z nosilnimi konstrukcijami (zidane, lesene, kovinske,…)
  • montaža stavbnega pohištva
  • gradnja stanovanjskih in drugih stavb
  • nizke gradnje
  • postavljanje ostrešij in krovska dela
  • strojne inštalacije
  • Elektroinštalacije
  • vsa dela ki lahko pomembno vplivajo na bistvene zahteve za objekte (15. člen, Gradbeni zakon)

V imenik vodij se ni potrebno vpisovati izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu, in sicer samo tistih zaključnih del, ki pomembno ne vplivajo na bistvene zahteve za objekte (v 15. člen Gradbenega zakona, kot npr.:

  • klasična steklarska dela
  • oblaganje tal in sten
  • pleskarska dela
  • čiščenje objektov
  • štukaturska dela
  • dopolnilna zaključna dela.

Kakšni so pogoji za izvajalce?

Pogoji so določeni v 14. členu zakona:

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določbami drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ter
  • imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem členu (v nadaljnjem besedilu: vodja del).

Pogoj iz druge alineje tega odstavka zgornjega člena je izpolnjen, če je vodja del:

  • po izobrazbi mojster s področja gradbeništva in je vpisan v imenik vodij del pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS) ali
  • po izobrazbi delovodja in je vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS) ali
  • če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti, in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del pri OZS.
  • pooblaščeni inženir, pod pogoji, določenimi s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost,
  • po izobrazbi tehnik ali inženir in ima opravljen strokovni izpit za vodenje del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS) in je vpisan v imenik vodij del pri IZS,

Več o pogojih za vodenje del si lahko preberete v celotnem 14. členu Gradbenega zakona.

Kje so boste vpisali v imenik vodij del?

  • Mojstri s področja gradbeništva in nosilci obrtnih dejavnosti s področja gradbeništva vlogo za vpis v imenik vodij del podate na OZS.
  • Tehniki in inženirji (z opravljenim strokovnim izpitom) vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Inženirski zbornici Slovenije (IZS).
  • delovodje s področja gradbeništva vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kaj pa če pogojev za vpis v imenik vodij del ne izpolnjujete?

Vsem ki še ne izpolnjujete pogojev za vpis priporočamo, da čim prej pristopite k opravljanju izpitov in da glede na vašo trenutno izobrazbo opravite:

  • strokovni izpit na IZS ali
  • mojstrski izpiti na OZS,
  • delovodski izpit na GZS

ter si tako zagotovite pogoj iz zakona (14. člen GZ), da boste tudi po 31.5.2020 lahko opravljali gradbeno dejavnost brez dodatne zaposlitve vodje del.

Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na e-naslovu: info@giz-suha-gradnja.si

Skupščina GIZ suha gradnja 2018

Skupščina GIZ suha gradnja 2018

Skupščina članov združenja je potekala 5. aprila 2018 v Ljubljani. Na skupščini so prisotni obravnavali poročilo o delu v letu 2017 in plan aktivnosti v tekočem letu. Spregovorili so o pereči problematiki v dejavnosti suho montažne gradnje, ki, kot so ugotavljali prisotni, sicer predstavlja vse pomembnejši delež v gradbeništvu.

Predsednik komisije za kakovost Marko Koncilja je na skupščini poročal o delu komisije v letu 2017 razglasil dobitnike znaka kakovosti GIZ suha gradnja, ki so bili podeljeni v tem letu. O razpisu znaka kakovosti so bili člani skupščine tudi nekoliko kritični, saj med člani ni zanimanja za pridobitev znaka, ki sicer na trgu podjetju lahko prinaša eno od konkurenčnih prednosti.

Skupščina je določila še višino članarine za tekoče leto, ki ostaja enaka kot v preteklih letih. Potrjen je bil tudi posodobljen Informativni cenik za leto 2018.

Uspešna izvedba seminarja v Mariboru in napovednik drugih regijskih seminarjev

Uspešna izvedba seminarja v Mariboru in napovednik drugih regijskih seminarjev

GIZ Suha gradnja bo v spomladanskem obdobju v sodelovanju z OZS organiziral več regijskih izobraževalnih dogodkov. Udeleženci se bodo na seminarjih seznanili z novostmi, ki jih na trgu ponujajo naši dobavitelji. Predstavili pa bomo tudi novo gradbeno zakonodajo in normative ter pravila, ki jih GIZ priporoča pri obračunu v suhomontažni gradnji.

Uspešno smo že izvedli dogodek, ki ga je 10. januarja 2018 gostila OOZ Maribor, svoje novosti, prednosti sistema Aquapanel outdoor,  pa je na tem dogodku predstavilo podjetje Knauf Ljubljana d.o.o. Udeleženci, 17 jih je bilo iz mariborske regije, so bili z izvedbo seminarja zadovoljni in so po zaključku ob pogostitvi čas izkoristili tudi za druženje in izmenjavo mnenj o obravnavanih temah in drugi problematiki, s katero se srečujejo na terenu.

Vabimo vas, da se udeležite enega naslednjih dogodkov, ki jih bomo organizirali v februarju in marcu:

Celje, 14. 2. 2018, od 15 – 19 ure
Novo Mesto 15.2.2018, popoldan
Nova gorica, 5. 3. 2018, od 16 – 19 ure
Logatec, 7. 3. 2018, od 15 – 19 ure
Ljubljana, 20.3.2017, od 15 – 19 ure

Udeležba na dogodkih je za člane GIZ in člane OZS brezplačna, za ostale udeležence pa znaša kotizacija 30 €.

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

Odmera letnega dopusta in prenos v naslednje koledarsko leto

Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter kolektivne pogodbe. V gradbeništvu se lahko uporablja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki ima razširjeno veljavo, lahko pa Kolektivna pogodba za gradbeništvo. ZDR-1 določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Predpisuje tudi nekaj dodatnih dni dopusta. Kolektivna pogodba ter interni akti in pravilniki delodajalca pa določajo ugodnejše pravice delavcem, kot jih sicer določa zakonodaja.

V skladu z ZDR-1 se letni dopust izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. V skladu z zakonom mora delavec v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta. Preostanek pa v dogovoru z delodajalcem lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Podrobnosti o tem, koliko dopusta delavec lahko prenese v naslednje koledarsko leto, je potrebno preveriti tudi v kolektivni pogodbi. Ta pravila pa lahko predpiše delodajalec tudi v internih aktih, oziroma v pogodbi o zaposlitvi. Tako delodajalec lahko določi, da se lahko v naslednje koledarsko leto prenese manj dni dopusta kot je določeno v ZDR-1. ZDR-1 namreč govori le o minimalnem številu dni letnega dopusta, ki ga mora delavec izkoristiti v tekočem koledarskem letu.

Naj omenimo še to, da izjemoma lahko delavec koristi stari dopust do 31.12.  ZDR-1 namreč dovoljuje koriščenje dopusta iz preteklega leta do 31. Decembra v primeru, če v preteklem letu oziroma do 30. junija tekočega leta delavec ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

Nova davčna zakonodaja

Nova davčna zakonodaja

Nova davčna zakonodaja je sprejeta in objavljena v Uradnem listu

V svežnju štirih davčnih zakonov, ki jih je sprejel Državni zbor, je ključna novela zakona o dohodnini, s katerim se vzpostavljajo dodatni mehanizmi za preprečevanje zlorab pri normirancih. Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali, pogoj za obvezen izstop iz sistema normirancev pa bo po novem nastopil, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, ki ne morejo biti višji od 40.000 evrov oziroma 80.000 € v primeru, če ima zavezanec vsaj enega zaposlenega.

Božičnice bodo po novem manj obdavčene, prav tako napoteni delavci v tujino in študentsko delo

Božičnica oziroma 13. plača bo po novem do 100 odstotkov povprečne plače povsem izvzeta iz davčne osnove za dohodnino.

Z novelo zakona o dohodnini se poleg tega razbremenjuje davčna obremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja želijo napotiti na delo v tujino, kot tudi tujcev, ki jih želijo v svoje vrste dobiti slovenska podjetja.

Nova davčna zakonodaja pa prinaša spremembe tudi študentom. Zvišuje se njihova posebna osebna olajšava, kar pomeni, da bodo študentski prihodki manj obdavčeni. Posebna olajšava bo za študente od 1. januarja 2018 spet znašala toliko kot splošna olajšava.

Novi razpisi za nepovratna finančna sredstva za naložbe v stavbah in za vozila

Novi razpisi za nepovratna finančna sredstva za naložbe v stavbah in za vozila

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 13. 10. 2017, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil nove razpise za nepovratne finančne spodbude za naložbe v stavbah in tudi za vozila.

Bistvena novost novega razpisa je, da so za občane znatno višja nepovratna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno črpalko ali novo kurilno napravo na lesno biomaso ter nepovratna sredstva za ogrevanje na plin v občinah, degradiranih zaradi onesnaženosti zraka. Druga bistvena novost pa so nepovratna sredstva za električna motorna kolesa in mopede in nači8n oddaje vloge za ta namen. Občani bodo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za električna vozila lahko oddali po izvedbi naložbe.

Za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno in dvostanovanjskih stavbah ter za nekatere naložbe v posameznih stanovanjih v večstanovanjskih stavbah bodo spodbude na voljo za naslednje ukrepe:

A   vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi;

B    vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe;

C    vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe;

D    priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja (nov ukrep, do sedaj samo za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije);

E    vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi;

F    toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;

G    toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi;

H   vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi;

I     vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe (nov ukrep, velja samo v občinah s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka);

J    gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe;

K   celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;

L    nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski tri- in večstanovanjski stavbi (nov ukrep, do sedaj samo za nakup stanovanja v obnovljeni večstanovanjski stavbi).

Za ukrepa zamenjave stare kurilne naprave z novo napravo za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe bodo nepovratne finančne spodbude bistveno višje kot doslej, in sicer za:

  • kurilno napravo na lesno biomaso do 50 % (prej 20 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR (prej 2.000 EUR) na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost oziroma do 60 % (prej 50 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR (prej 4.000 EUR) na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka;
  • toplotno črpalko do 40 % (prej 20 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR (prej 2.500 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda in 2.500 EUR (prej 000 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, oziroma do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR (prej 3.100 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda in 3.200 EUR (prej 1.250 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Prav tako bodo še naprej na voljo dodatna nepovratna sredstva za električna vozila, tudi na tem področju pa je nekaj sprememb, in sicer:

  • dodane kategorije vozil, za katere se pridobi spodbuda, in sicer kolesa na motorni pogon in motorna kolesa (kategorije od L5e do L1e-A);
  • akumulatorji ne smejo temeljiti na svinčevi tehnologiji (slab izkoristek, kratka življenjska doba, strupen odpadek);
  • namesto 3 mora sedaj najmanj 2 leti po prvi registraciji vozilo ostati registrirano in v lasti prejemnika nepovratnih sredstev;
  • ne samo pravne osebe, tudi občani sedaj lahko z eno vlogo kandidirajo za več vozil.

Krajši in uporabnikom prijaznejši je po novem postopek za občane, saj lahko za pridobitev nepovratnih sredstev za električno vozilo vlogo oddajo po nakupu vozila, s tem je manj potrebne dokumentacije in tudi krajši postopek.

Še vedno ostaja višja nepovratna finančna spodbuda v primeru hkratne izvedbe 3 (treh) ali več ukrepov od A do I po tem javnem pozivu v starejši stanovanjski stavbi

V primeru, da vlagatelj z isto vlogo kandidira za najmanj 3 (tri) ukrepe, navedene v razdelkih od A do I po tem javnem pozivu, ki bodo izvedeni v isti starejši stanovanjski stavbi, je upravičen do višje nepovratne finančne spodbude. Višja nepovratna finančna spodbuda je vsota zneskov, ki so opredeljeni za posamezen ukrep v točki 2. b) javnega poziva, povečanih za 50 %, a ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov naložbe. Pri izvedbi določenih ukrepov, pri katerih je že osnovna višina nepovratne finančne spodbude določena v višini več kot 30 % priznanih stroškov naložbe, ni mogoče pridobiti višje nepovratne finančne spodbude kot tiste, ki je že določena za izvedbo posamičnega ukrepa v točki 2. b).

Informacije o odprtih javnih pozivih Eko sklada so na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 uro ter po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si

Skupščina GIZ suha gradnja 2017

Skupščina GIZ suha gradnja 2017

Letošnja skupščina članov združenja je bila 25. maja 2017 v Žalcu. Ker je poteklo mandatno obdobje organom združenja, so bile poleg obravnave rednih tem na skupščini izvedene tudi volitve. Na začetku skupščine so člani sprejeli nov poslovnik o delu združenja, ki na bolj enostaven in pregleden način ureja delovanje oziroma poslovanje združenja, določa sestavo organov in njihove pristojnosti. Zanimiva novost, ki jo prinaša novi poslovnik, je častno razsodišče združenja, ki bo reševalo morebitna nesoglasja med člani združenja pa tudi morebitna nesoglasja z naročniki del in kršitve kodeksa dobrih poslovnih običajev združenja, ki ga je združenje sprejelo pred kratkim.

Za predsednika združenja je bil na skupščini izvoljen Mladen Dandić, za podpredsednika pa Franc Meža. Poleg njiju so bili v upravni odbor združenja izvoljeni še: Urban Moljk, Marko Koncilja, Jernej Starc, Marjan Škerjanec in Damjan Bendra in sekretarka združenja Barbara J. Rozman.

V nadzorni odbor združenja pa so bili izvoljeni: Janez Belehar, Leopold Mihelič in Veno Brčina.

Skupščina je določila višino članarine za tekoče leto, ki se glede na prejšnja leta ni spremenila.

Predsednik komisije za kakovost Marko Koncilja je na skupščini poročal o delu komisije v letu 2016 razglasil dobitnike znaka kakovosti GIZ suha gradnja, ki so bili podeljeni za leto 2016.

Na skupščini združenja je bil predstavljen tudi novi cenik suhomontažnih del.

Kolektivna pogodba za gradbeništvo

Kolektivna pogodba za gradbeništvo

Gospodarska zbornica in združenje delodajalcev sta kot delodajalski organizaciji v letu 2015 s sindikatom delavcev gradbenih dejavnosti, po skoraj dveletnih pogajanjih izpogajali novo Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti (KPGD), ki je pričela veljati s 1.1.2016.

Podpisniki kot glavne prednosti za delodajalce naštevajo skrajšanje najdaljšega odpovednega roka na raven, kot jo določa zakon, ureditev horizontalnega napredovanja na delovnem mestu, ureditev projektnega dela, ureditev prerazporejenega delovnega časa s šest na dvanajst mesecev ter postopen prehod z dodatka za skupno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Glavne prednosti za delavce pa so večji regres, in sicer 850 evrov, izplačila nadomestil za stroške v povezavi z delom, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu št. 101/2015 z dne 23.12.2015.

Poleg te kolektivne pogodbe pa za delavce v gradbeništvu, predvsem tiste, ki so zaposleni pri obrtnih delodajalcih velja tudi Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki ima tako imenovano razširjeno dejavnost in velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost skladno z obrtnim zakonom, torej tudi za gradbeno obrtno dejavnost.

Ta kolektivna pogodba je skupaj z obširnimi komentarji zakonodaje in pogodbe dostopna na povezavi: Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo.