Zakon o dodatnih ukrepih  za omilitev posledic  COVID-19 (PKP8) – PREGLED KLJUČNIH UKREPOV

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8) – PREGLED KLJUČNIH UKREPOV

Državni zbor RS je seji 3. 2. 2021 sprejel Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8), ki prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč. Med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Zakon bo v uradnem listu objavljen v naslednjih dneh.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

  • subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa delna razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;
  • podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;
  • sprememba pri obračunu kriznega dodatka;
  • podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnost zaradi bolezni,
  • solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov; solidarnostni dodatek za brezposelne, za dijake starejše od 18 let, za študente, ki se izobražujejo v tujini;

V nadaljevanju prispevka bodo obrazložene posamezne rešitve predlogov po sklopih.

SUBVENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE

Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov*, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov. *(dodatkov, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi).

Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo. Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova se bo začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Pomembno! Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona (prepoved odpuščanja). 30. člen vsebuje sankcijsko določbo, in sicer je določena globa za delodajalce, ki bodo kršili prepoved odpuščanja.

SPREMEMBA PRI KRIZNEM DODATKU (26. in 27. člen)

Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 EUR bruto I), ob plači za mesec januar 2021 izplača krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Upravičenec predloži izjavo za povračilo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

Člena se ne uporablja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek že izplačan do začetka uporabe tega zakona. Dodana je kazenska določba, tj. globa v primeru neizplačila kriznega dodatka.

PODALJŠANJE UKREPA ČAKANJA NA DELO IN PRILAGODITEV KRITERIJA ZA UPRAVIČENOST

PKP8 podaljšuje ukrep čakanja na delo do 30. aprila 2021 z možnostjo 2x podaljšanja  po en mesec (torej ne dlje kot do 30.6.2021). Delodajalcem, ki jim je od 1. februarja 2021 onemogočeno opravljanje dejavnosti pa omogoča 100 % bruto II povračilo nadomestila plače.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki:

  • ki so bili registrirani najkasneje na dan 31. 12. 2020
  • jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021
  • humanitarne in invalidske organizacije, čeprav ne izpolnjujejo pogojev.

Do ukrepov pa niso upravičeni naslednji delodajalci:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Višina povračila:

  • višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 odstotkov bruto I nadomestila plače (80% od 80%) iz 42. člena tega zakona in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (1.821,44 €). V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja, kar predstavlja bruto I.
  • višina povračila izplačanega nadomestila za plače lahko znaša 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev (ukrep državne pomoči), ni presegel 1.800.000 eurov na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 % povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
  • za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZZ.

Oddaja vlog na ZRSZZ

Delodajalci so v skladu s PKP7 lahko vlogo za čakanje na delo na ZRSZ vložili do 15. 1. 2021. PKP8 določa, da bo lahko delodajalec vlogo za čakanje na delo, če je delavce nanj napotil od 16. -31. 1. 2021 dalje, vložil v 8 dneh od uveljavitve PKP8. Za to obdobje je delodajalec lahko upravičen le do povračila nadomestila plače v višini bruto I. Zavod RS za zaposlovanje o vlogi odloči s sklepom v 15 dnevih od datuma vložitve. Zoper sklep ni možna pritožba, možno pa je sprožiti upravni spor.

DOPOLNITEV UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

S spremembo se od 1. februarja 2021 omogoča uporaba ukrepa tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in so vpisane v ustrezen register ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.

KRATKOTRAJNA ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI

Ukrep bo veljal do 31. decembra 2021. Urejen je enako kot po PKP5 in sicer:

Delavec je lahko enkrat v koledarskem letu odsoten z dela zaradi bolezni do tri zaporedne delovne dni brez bolniškega lista, pripada pa mu nadomestilo plače v višini 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalcu bo nadomestilo plače povrnjeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v 60 dneh od vložitve zahtevka. Delodajalec bo zahtevek vložil v elektronski obliki pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Delavec mora o odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Če delavčeva odsotnost traja več kot tri zaporedne delovne dni, si mora zagotoviti bolniški list. V tem primeru se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Delavec pa izkoristi to možnost odsotnosti, če je bolan manj kot tri delovne dni (na primer le en dan).

Ker gre za bolniško odsotnost delavca, veljajo vsa pravila, kot sicer veljajo po ZDR-1, vključno z možnimi sankcijami v primeru zlorab bolniške odsotnosti (pisni opomin, možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podobno).

DELO OD DOMA

Podaljšuje se ukrep sporočanja dela na domu na inšpektorat za delo (IRSD) preko portala SPOT in sicer v obdobju od 1.4. do 31.12. 2021. Vsebina obvestila, ki ga mora delodajalec pred prvim opravljanjem dela na domu poslati na IRSD, je zakonsko določena, zato mora delodajalec pred začetkom dela delavca na domu na IRSD posredovati naslednje podatke:

  • podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
  • podatke, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno trajanje in predviden delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
  • podatke o morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, obvestilo vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema SPOT. Ostali pa lahko obvestilo pošljejo priporočeno po pošti ali na elektronski naslov prijave.irsd@gov.si.

SOLIDARNOSTNI DODATEK

S PKP7 so bili zagotovljeni solidarnostni dodatki za različne skupine ljudi. PKP8 širi krog upravičencev. Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov bo upravičen dijak s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražuje po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ2 in je dopolnil 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki morajo oddati zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka preko e-uprave do 28. februarja 2021.

Zahtevek bo objavljen na e-upravi dne 11. 2. 2021 in ga bodo polnoletni dijaki lahko vložili z ali brez e-identitete. Izplačilo se predvideva do 31. marca 2021.

 Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkim denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek do zneska 150 evrov bodo prejeli prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanjaki delajo krajši delovni čas (višina bo vezana na obseg delovne obveznosti in na znesek invalidskega nadomestila) ter vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in sicer v višini 150 evrov.

Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oz. začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost.

PODALJŠANJE UKREPOV NA PODROČJU PREVOZOV

Zakon podaljšuje trajanje določenih ukrepov s področja infrastrukture (izvajanja prevozov).

  • Do 30. junija 2021 se podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili.
  • Podaljšuje se ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov,  in sicer do 24. 6. 2021.