ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI

ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI

Raven zrakotesnosti oziroma urna izmenjava zraka v prostoru v veliki meri vpliva na energijske kazalnike in kakovost notranjega okolja. Ciljno zrakotesnot predpišemo v numerični obliki, zagotovimo pa jo s strokovnim in korektnim načrtovanjem ter skrbno izvedbo. Izračun količine zraka, ki uhaja skozi netesna mesta, ozroma določitev dosežene stopnje netesnosti je možno določiti šele na podlagi izmerjenih rezultatov.

Ko govorimo o predpisih, ne smemo mimo prenovljene EU Direktive (EPBD 2010/31/EU) o energetski učinkovitosti stavb, iz katere izhajajo zahteve glede gradnje skoraj nić-energijskih stavb (sNES), od katerih se pričakuje poleg odličnih energijskih kazalnikov in čim večje rabe obnovljivih virov energije tudi ustrezna raven zrakotesnosti. Zrakotesnost se v stavbah določa po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-2) iz leta 2010, oziroma pripadajoči tehnični smernici Učinkovita raba energije (TSG-1-004:2010), in sicer je za stavbe z naravnim prezračevanjem  dovoljena največ trikratna izmenjava zraka v eni uri pri tlačni razliki 50 Pa (oznaka n50=3h-2), pri vgrajenem mehanskem prezračevanju z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka pa je zahteva strožja, in sicer ne sme presegati dvakratne izmenjave zraka v eni uri pri tlačni razliki 50 Pa (oznaka n50 = 2 h -2). Za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada je zahteva še višja, in sicer n50 = 0,6 h -2, povzeto po merilu Passivhaus. Meritve zrakotesnosti oziroma >>Blower Door testi<<se izvaja skladno s standardom SIST EN ISO 9972:2015, v katerem so določeni parametri in predpisani postopki.

Pri doseganju ciljne zrakotestnosti moramo vedeti, da pri masivnih konstrukcijah zagotovitev zrakotesnosti neprosojnega dela ovoja običajno ne predstavlja večjih težav, se pa pojavijo pri gradnji lahkih in masivnih stavb ali konstrukcijskih sestavov iz lesa (ostrešja, stropovi). Kritična mesta, ki vplivajo na zrakotesnost so še preboji (hična kanalizacija, elektro in strojne inštalacije), rege (okna, vrata) in stiki (konstrukcijski elementi,dilatacije). Želeno raven zrakotesnosti je potrebno opredeliti že v procesu načrtovanja, za kar je priporočljiva uvedba integralnega postopka ob sodelovanju različnih strokovnjakov, kar omogoča optimalno doseganje lastnosti stavbe. Določi in predpiše se ciljna zrakotesnost in opredeli meja, oziroma ravnina zrakotesnosti z zunanjim in tudi notranjim prostorom, saj slednja ni nujno vezana na ovoj stavbe. Običajno so izzvzeti servisni deli stavbe, in sicer klet, garaža, shramba in hodniki. Pri večjih, poslovnih stavbah se običajno razdeli objekt na več manjših con, ki jih je možno v danem obsegu obdelati z razpoložljivo opremo za izvedbo meritev. Priporočlivo je tudi, da se določi referenčne prostore, v katerih se med izvedbo preverijo izbrane projektne rešitve in kakovost izvedbe.

Za doseganje cilja zrakotesnosti je ključno, da so projektne rešitve in detajli strokovno zasnovani in določena namenska sredstva za tesnenje in pritrditev z definiranimi lastnostmi, ki so najustreznejši za dano situacijo. Naloga izvajalcev je da so postopki izvedeni, oziroma da so materiali vgrajeni na želenem nivoju kakovosti. V izogib dodatnih del in stroškov zaradi nedoseganja ciljne zrakotesnosti, je priporočljivo, da se najprej na pilotnem primeru (vsaj v enem prostoru ali več enotah) izvedejo projektne rešitve in opravi meritev zrakotestnosti, kar pomeni da se na podlagi meritve označi netesna mesta, identificirajo napake, preveri protokol zagotavljanja kontrole kakovosti in se predpišejo korektivni ukrepi za odpravo napak. Ta postopek se ponavlja dokler ni dosežen zastavljen cilj.

Meritve zrakotesnosti se izvajajo z >>Blower Door testom<<, ki je cenovno dostopen, za izkušenega izvajalca pa enostaven postopek, s katerim se izmeri skladnost dosežene zrakotesnosti stavbe s predpisi oziroma predpisano ciljno zrakotesnostjo ter določijo netesna mesta, ki so lahko posledica pomanjkljivih projektnih rešitev ali nekakovostne izvedbe. Osnovno merilno napravo oziroma opremo sestavljajo kovinska konstrukcija, ponjava, umerjen ventilator, merilniki tlaka in programska oprema. Konstrukcija in ventilator, ki po dimenzijah ustrezata odprtini se namestita na vhodna vrata hiše, objekta, ki so del ravnine zrakotesnosti. Zrak se s pomočjo ventilatorja srka iz prostora in tako se ustvari podtlak med preskušeno cono in okolico. Najprej se izvedejo kontrolni preskusi pri različnih podtlakih (od 25 do 60 Pa), nato pa se pristopi k meritvam pri podtlaku 50 Pa, ki je referenčen za podatek o urni izmenjavi zraka. Celoten sistem je povezan s programsko opremo, kjer predhodno vnesemo podatke o stavbi in druge parametre, ki so pomembni za meritev in na podlagi skupka podatko in meritev, nam programska oprema obdela in grafično naniza podatke iz katerh je razvidna stopnja zrakotesnosti.

Za doseganje željenih ciljev, ki so povezani z zagotavljanjem zrakotesnosti, je v prvi vrsti nujna dobra usposobljenost vseh akterjev, od naprednih investitorjev, ki prepoznajo prednosti kakovostne gradnje z upoštevanjem ciljne zrakotesnosti, do načrtovalcev, nadzornikov, izvajalcev in države. Stroka je na tem področju vidno napredovala, na voljo so napredni proizvodi, materiali in sistemi ter sodobne ¸tehnično – tehnološke rešitve vgradnje, oziroma izvedbe.