Author Archives: benjamin

Vpis v imenik vodij del na podlagi Gradbenega zakona

Vpis v imenik vodij del na podlagi Gradbenega zakona

Obveščamo vas, da je v skladu z zahtevami novega Gradbenega zakona (GZ), ki je stopil v veljavo 1.6.2018, možno oddati vlogo za vpis v imenik vodij.

Za koga je vpis obvezen in za koga ne?

Za izvajanje dejavnosti na gradbenih objektih navedenih v nadaljevanju, je vpis obvezen:

  • požarne, toplotne in protihrupne izolacijske obloge
  • fasaderska dela
  • vsa dela povezana z nosilnimi konstrukcijami (zidane, lesene, kovinske,…)
  • montaža stavbnega pohištva
  • gradnja stanovanjskih in drugih stavb
  • nizke gradnje
  • postavljanje ostrešij in krovska dela
  • strojne inštalacije
  • Elektroinštalacije
  • vsa dela ki lahko pomembno vplivajo na bistvene zahteve za objekte (15. člen, Gradbeni zakon)

V imenik vodij se ni potrebno vpisovati izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu, in sicer samo tistih zaključnih del, ki pomembno ne vplivajo na bistvene zahteve za objekte (v 15. člen Gradbenega zakona, kot npr.:

  • klasična steklarska dela
  • oblaganje tal in sten
  • pleskarska dela
  • čiščenje objektov
  • štukaturska dela
  • dopolnilna zaključna dela.

Kakšni so pogoji za izvajalce?

Pogoji so določeni v 14. členu zakona:

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določbami drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ter
  • imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem členu (v nadaljnjem besedilu: vodja del).

Pogoj iz druge alineje tega odstavka zgornjega člena je izpolnjen, če je vodja del:

  • po izobrazbi mojster s področja gradbeništva in je vpisan v imenik vodij del pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS) ali
  • po izobrazbi delovodja in je vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS) ali
  • če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti, in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del pri OZS.
  • pooblaščeni inženir, pod pogoji, določenimi s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost,
  • po izobrazbi tehnik ali inženir in ima opravljen strokovni izpit za vodenje del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS) in je vpisan v imenik vodij del pri IZS,

Več o pogojih za vodenje del si lahko preberete v celotnem 14. členu Gradbenega zakona.

Kje so boste vpisali v imenik vodij del?

  • Mojstri s področja gradbeništva in nosilci obrtnih dejavnosti s področja gradbeništva vlogo za vpis v imenik vodij del podate na OZS.
  • Tehniki in inženirji (z opravljenim strokovnim izpitom) vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Inženirski zbornici Slovenije (IZS).
  • delovodje s področja gradbeništva vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kaj pa če pogojev za vpis v imenik vodij del ne izpolnjujete?

Vsem ki še ne izpolnjujete pogojev za vpis priporočamo, da čim prej pristopite k opravljanju izpitov in da glede na vašo trenutno izobrazbo opravite:

  • strokovni izpit na IZS ali
  • mojstrski izpiti na OZS,
  • delovodski izpit na GZS

ter si tako zagotovite pogoj iz zakona (14. člen GZ), da boste tudi po 31.5.2020 lahko opravljali gradbeno dejavnost brez dodatne zaposlitve vodje del.

Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na e-naslovu: info@giz-suha-gradnja.si

Skupščina GIZ suha gradnja 2018

Skupščina GIZ suha gradnja 2018

Skupščina članov združenja je potekala 5. aprila 2018 v Ljubljani. Na skupščini so prisotni obravnavali poročilo o delu v letu 2017 in plan aktivnosti v tekočem letu. Spregovorili so o pereči problematiki v dejavnosti suho montažne gradnje, ki, kot so ugotavljali prisotni, sicer predstavlja vse pomembnejši delež v gradbeništvu.

Predsednik komisije za kakovost Marko Koncilja je na skupščini poročal o delu komisije v letu 2017 razglasil dobitnike znaka kakovosti GIZ suha gradnja, ki so bili podeljeni v tem letu. O razpisu znaka kakovosti so bili člani skupščine tudi nekoliko kritični, saj med člani ni zanimanja za pridobitev znaka, ki sicer na trgu podjetju lahko prinaša eno od konkurenčnih prednosti.

Skupščina je določila še višino članarine za tekoče leto, ki ostaja enaka kot v preteklih letih. Potrjen je bil tudi posodobljen Informativni cenik za leto 2018.

Uspešna izvedba seminarja v Mariboru in napovednik drugih regijskih seminarjev

Uspešna izvedba seminarja v Mariboru in napovednik drugih regijskih seminarjev

GIZ Suha gradnja bo v spomladanskem obdobju v sodelovanju z OZS organiziral več regijskih izobraževalnih dogodkov. Udeleženci se bodo na seminarjih seznanili z novostmi, ki jih na trgu ponujajo naši dobavitelji. Predstavili pa bomo tudi novo gradbeno zakonodajo in normative ter pravila, ki jih GIZ priporoča pri obračunu v suhomontažni gradnji.

Uspešno smo že izvedli dogodek, ki ga je 10. januarja 2018 gostila OOZ Maribor, svoje novosti, prednosti sistema Aquapanel outdoor,  pa je na tem dogodku predstavilo podjetje Knauf Ljubljana d.o.o. Udeleženci, 17 jih je bilo iz mariborske regije, so bili z izvedbo seminarja zadovoljni in so po zaključku ob pogostitvi čas izkoristili tudi za druženje in izmenjavo mnenj o obravnavanih temah in drugi problematiki, s katero se srečujejo na terenu.

Vabimo vas, da se udeležite enega naslednjih dogodkov, ki jih bomo organizirali v februarju in marcu:

Celje, 14. 2. 2018, od 15 – 19 ure
Novo Mesto 15.2.2018, popoldan
Nova gorica, 5. 3. 2018, od 16 – 19 ure
Logatec, 7. 3. 2018, od 15 – 19 ure
Ljubljana, 20.3.2017, od 15 – 19 ure

Udeležba na dogodkih je za člane GIZ in člane OZS brezplačna, za ostale udeležence pa znaša kotizacija 30 €.

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

Odmera letnega dopusta in prenos v naslednje koledarsko leto

Pravico do letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter kolektivne pogodbe. V gradbeništvu se lahko uporablja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki ima razširjeno veljavo, lahko pa Kolektivna pogodba za gradbeništvo. ZDR-1 določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Predpisuje tudi nekaj dodatnih dni dopusta. Kolektivna pogodba ter interni akti in pravilniki delodajalca pa določajo ugodnejše pravice delavcem, kot jih sicer določa zakonodaja.

V skladu z ZDR-1 se letni dopust izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. V skladu z zakonom mora delavec v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta. Preostanek pa v dogovoru z delodajalcem lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Podrobnosti o tem, koliko dopusta delavec lahko prenese v naslednje koledarsko leto, je potrebno preveriti tudi v kolektivni pogodbi. Ta pravila pa lahko predpiše delodajalec tudi v internih aktih, oziroma v pogodbi o zaposlitvi. Tako delodajalec lahko določi, da se lahko v naslednje koledarsko leto prenese manj dni dopusta kot je določeno v ZDR-1. ZDR-1 namreč govori le o minimalnem številu dni letnega dopusta, ki ga mora delavec izkoristiti v tekočem koledarskem letu.

Naj omenimo še to, da izjemoma lahko delavec koristi stari dopust do 31.12.  ZDR-1 namreč dovoljuje koriščenje dopusta iz preteklega leta do 31. Decembra v primeru, če v preteklem letu oziroma do 30. junija tekočega leta delavec ni mogel izrabiti dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

Nova davčna zakonodaja

Nova davčna zakonodaja

Nova davčna zakonodaja je sprejeta in objavljena v Uradnem listu

V svežnju štirih davčnih zakonov, ki jih je sprejel Državni zbor, je ključna novela zakona o dohodnini, s katerim se vzpostavljajo dodatni mehanizmi za preprečevanje zlorab pri normirancih. Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali, pogoj za obvezen izstop iz sistema normirancev pa bo po novem nastopil, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, ki ne morejo biti višji od 40.000 evrov oziroma 80.000 € v primeru, če ima zavezanec vsaj enega zaposlenega.

Božičnice bodo po novem manj obdavčene, prav tako napoteni delavci v tujino in študentsko delo

Božičnica oziroma 13. plača bo po novem do 100 odstotkov povprečne plače povsem izvzeta iz davčne osnove za dohodnino.

Z novelo zakona o dohodnini se poleg tega razbremenjuje davčna obremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja želijo napotiti na delo v tujino, kot tudi tujcev, ki jih želijo v svoje vrste dobiti slovenska podjetja.

Nova davčna zakonodaja pa prinaša spremembe tudi študentom. Zvišuje se njihova posebna osebna olajšava, kar pomeni, da bodo študentski prihodki manj obdavčeni. Posebna olajšava bo za študente od 1. januarja 2018 spet znašala toliko kot splošna olajšava.

Novi razpisi za nepovratna finančna sredstva za naložbe v stavbah in za vozila

Novi razpisi za nepovratna finančna sredstva za naložbe v stavbah in za vozila

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je 13. 10. 2017, v Uradnem listu RS in na spletni strani www.ekosklad.si objavil nove razpise za nepovratne finančne spodbude za naložbe v stavbah in tudi za vozila.

Bistvena novost novega razpisa je, da so za občane znatno višja nepovratna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno črpalko ali novo kurilno napravo na lesno biomaso ter nepovratna sredstva za ogrevanje na plin v občinah, degradiranih zaradi onesnaženosti zraka. Druga bistvena novost pa so nepovratna sredstva za električna motorna kolesa in mopede in nači8n oddaje vloge za ta namen. Občani bodo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za električna vozila lahko oddali po izvedbi naložbe.

Za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno in dvostanovanjskih stavbah ter za nekatere naložbe v posameznih stanovanjih v večstanovanjskih stavbah bodo spodbude na voljo za naslednje ukrepe:

A   vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi;

B    vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe;

C    vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe;

D    priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja (nov ukrep, do sedaj samo za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije);

E    vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi;

F    toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;

G    toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi;

H   vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi;

I     vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe (nov ukrep, velja samo v občinah s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka);

J    gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe;

K   celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;

L    nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski tri- in večstanovanjski stavbi (nov ukrep, do sedaj samo za nakup stanovanja v obnovljeni večstanovanjski stavbi).

Za ukrepa zamenjave stare kurilne naprave z novo napravo za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe bodo nepovratne finančne spodbude bistveno višje kot doslej, in sicer za:

  • kurilno napravo na lesno biomaso do 50 % (prej 20 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR (prej 2.000 EUR) na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost oziroma do 60 % (prej 50 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR (prej 4.000 EUR) na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka;
  • toplotno črpalko do 40 % (prej 20 %) priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR (prej 2.500 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda in 2.500 EUR (prej 000 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, oziroma do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR (prej 3.100 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica/voda in 3.200 EUR (prej 1.250 EUR) za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Prav tako bodo še naprej na voljo dodatna nepovratna sredstva za električna vozila, tudi na tem področju pa je nekaj sprememb, in sicer:

  • dodane kategorije vozil, za katere se pridobi spodbuda, in sicer kolesa na motorni pogon in motorna kolesa (kategorije od L5e do L1e-A);
  • akumulatorji ne smejo temeljiti na svinčevi tehnologiji (slab izkoristek, kratka življenjska doba, strupen odpadek);
  • namesto 3 mora sedaj najmanj 2 leti po prvi registraciji vozilo ostati registrirano in v lasti prejemnika nepovratnih sredstev;
  • ne samo pravne osebe, tudi občani sedaj lahko z eno vlogo kandidirajo za več vozil.

Krajši in uporabnikom prijaznejši je po novem postopek za občane, saj lahko za pridobitev nepovratnih sredstev za električno vozilo vlogo oddajo po nakupu vozila, s tem je manj potrebne dokumentacije in tudi krajši postopek.

Še vedno ostaja višja nepovratna finančna spodbuda v primeru hkratne izvedbe 3 (treh) ali več ukrepov od A do I po tem javnem pozivu v starejši stanovanjski stavbi

V primeru, da vlagatelj z isto vlogo kandidira za najmanj 3 (tri) ukrepe, navedene v razdelkih od A do I po tem javnem pozivu, ki bodo izvedeni v isti starejši stanovanjski stavbi, je upravičen do višje nepovratne finančne spodbude. Višja nepovratna finančna spodbuda je vsota zneskov, ki so opredeljeni za posamezen ukrep v točki 2. b) javnega poziva, povečanih za 50 %, a ne sme znašati več kot 30 % priznanih stroškov naložbe. Pri izvedbi določenih ukrepov, pri katerih je že osnovna višina nepovratne finančne spodbude določena v višini več kot 30 % priznanih stroškov naložbe, ni mogoče pridobiti višje nepovratne finančne spodbude kot tiste, ki je že določena za izvedbo posamičnega ukrepa v točki 2. b).

Informacije o odprtih javnih pozivih Eko sklada so na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 uro ter po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si

Skupščina GIZ suha gradnja 2017

Skupščina GIZ suha gradnja 2017

Letošnja skupščina članov združenja je bila 25. maja 2017 v Žalcu. Ker je poteklo mandatno obdobje organom združenja, so bile poleg obravnave rednih tem na skupščini izvedene tudi volitve. Na začetku skupščine so člani sprejeli nov poslovnik o delu združenja, ki na bolj enostaven in pregleden način ureja delovanje oziroma poslovanje združenja, določa sestavo organov in njihove pristojnosti. Zanimiva novost, ki jo prinaša novi poslovnik, je častno razsodišče združenja, ki bo reševalo morebitna nesoglasja med člani združenja pa tudi morebitna nesoglasja z naročniki del in kršitve kodeksa dobrih poslovnih običajev združenja, ki ga je združenje sprejelo pred kratkim.

Za predsednika združenja je bil na skupščini izvoljen Mladen Dandić, za podpredsednika pa Franc Meža. Poleg njiju so bili v upravni odbor združenja izvoljeni še: Urban Moljk, Marko Koncilja, Jernej Starc, Marjan Škerjanec in Damjan Bendra in sekretarka združenja Barbara J. Rozman.

V nadzorni odbor združenja pa so bili izvoljeni: Janez Belehar, Leopold Mihelič in Veno Brčina.

Skupščina je določila višino članarine za tekoče leto, ki se glede na prejšnja leta ni spremenila.

Predsednik komisije za kakovost Marko Koncilja je na skupščini poročal o delu komisije v letu 2016 razglasil dobitnike znaka kakovosti GIZ suha gradnja, ki so bili podeljeni za leto 2016.

Na skupščini združenja je bil predstavljen tudi novi cenik suhomontažnih del.

Kolektivna pogodba za gradbeništvo

Kolektivna pogodba za gradbeništvo

Gospodarska zbornica in združenje delodajalcev sta kot delodajalski organizaciji v letu 2015 s sindikatom delavcev gradbenih dejavnosti, po skoraj dveletnih pogajanjih izpogajali novo Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti (KPGD), ki je pričela veljati s 1.1.2016.

Podpisniki kot glavne prednosti za delodajalce naštevajo skrajšanje najdaljšega odpovednega roka na raven, kot jo določa zakon, ureditev horizontalnega napredovanja na delovnem mestu, ureditev projektnega dela, ureditev prerazporejenega delovnega časa s šest na dvanajst mesecev ter postopen prehod z dodatka za skupno delovno dobo na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Glavne prednosti za delavce pa so večji regres, in sicer 850 evrov, izplačila nadomestil za stroške v povezavi z delom, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu št. 101/2015 z dne 23.12.2015.

Poleg te kolektivne pogodbe pa za delavce v gradbeništvu, predvsem tiste, ki so zaposleni pri obrtnih delodajalcih velja tudi Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki ima tako imenovano razširjeno dejavnost in velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost skladno z obrtnim zakonom, torej tudi za gradbeno obrtno dejavnost.

Ta kolektivna pogodba je skupaj z obširnimi komentarji zakonodaje in pogodbe dostopna na povezavi: Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo.

Paritetni sklad za gradbeništvo

Paritetni sklad za gradbeništvo

Gospodarska in obrtna zbornica predlagati ustanovitev slovenskega paritetnega sklada, s čemer bi se slovenski delodajalci, ki storitve opravljajo v državah EU, ki povečini imajo te sklade že dolgo vpeljane, izognili plačevanju dvojnih prispevkov za svoje delavce, kadar jih napotijo na delo v tujino. Poleg tega bi bila ustanovitev paritetnega sklada lahko učinkovita rešitev za posamezno panožno področje in socialno problematiko, ki iz nje izvira. Po drugi strani pa lahko paritetni skladi in sredstva zbrana v teh skladih bistveno lažje prispevajo k izravnavanju bodočih tveganj. S tem je zagotovljena višja varnost tako za podjetje kot njegove zaposlene.

Paritetne sklade, ki so uveljavljeni v večini zahodnoevropskih držav, ustanavljajo, vanje vplačujejo in upravljajo socialni partnerji sami in igrajo komplementarno vlogo obstoječim državnim strukturam za izboljševanje položaja zaposlenih in podjetij. V gradbeništvu jih ločimo na tri ključna področja: zdravje in varnost pri delu, poklicno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter področje dela in zaposlovanja v panogi, t.j. insolventnost, stečajni postopki, prisilne poravnave, odpravnine zaposlenim, plačilo odsotnosti delavcev med prazniki, nadomestilo plač zaposlenim v času slabega vremena in povrnitev dela stroškov gradbenim podjetjem zaradi nastale škode zaradi ustavitve in podaljšanja izvedbe del, nadomestila svojcem v primeru smrti zaposlenih in dodatno pokojninsko zavarovanje.

V večini zahodnoevropskih držav so paritetni socialni skladi v obliki sporazumov med socialnimi partnerji uveljavljeni že več kot 50 (Velika Britanija) ali celo sto let (Nemčija). Socialnim partnerjem v zahodnoevropskih državah se je torej uspelo dogovoriti, katere so za delodajalce in delojemalce v gradbeni panogi v danem trenutku pomembnejše pravice, tveganja in prednosti. Slednje so uskladili in podpisali sporazum ter prek dogovorjene pravne ureditve (s kolektivno pogodbo, kolektivnim sporazumom, ustavnim aktom, pogodbo civilnega prava ali kar zakonom) ustanovili paritetni sklad.

V noben takšen panožni socialni dogovor država ne more posegati, upravljanje sklada je strogo določeno in zaupano izbranim usposobljenim predstavnikom delodajalcev in delojemalcev.

Za primer, BUAK v Avstriji nepretrgano uspešno deluje skoraj 60 let, svoje poslanstvo in namen pa je medtem večkrat razširil. Prvotni dogovor, ki je bil dosežen po drugi svetovni vojni, pravi, da delavcu, ki sam pretrga zaposlitev oziroma mu delovno razmerje preneha zaradi odločitve delodajalca, pripada pravica do izkoriščanja počitnic in uživanja prostega časa. Dogovor se je razširil še na obvezno dajatev zaradi slabega oziroma neugodnega vremena, na odpravnine pri odpuščanju, nadomestilo za čas zimskih počitnic in praznikov.

Namen in cilji uvajanja paritetnega sklada:

  • dvig kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu,
  • zmanjševanje poslovnih tveganj za delodajalce zaradi stroškov odpravnin, slabega vremena, dopustov in državnih praznikov,
  • krepitev socialnega dialoga,
  • lažje poslovanje na tujih trgih,
  • nižji dolgoročni stroški,
  • preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga),
  • spodbuditi interes mladih za vstop v gradbene poklice,
  • povečanje števila zaposlenih v panogi, povečani prispevki v socialne blagajne.
Mojster suhomontažne gradnje

Mojster suhomontažne gradnje

Odbor izvajalcev suhomontažnih del pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je v dogovoru z združenjem podal predlog da se v postopku prenove mojstrskih izpitov vključi oz. uvede novi mojstrski naziv in sicer mojster suhomontažne gradnje.

Pri argumentiranju tega predloga je bila navajan vedno večja zahtevnost suhomontažnih del in porast obsega del, ki se izvajajo v suhomontažni tehnologiji. Prav tako je mojstrski pristop na tem področju potreben zaradi primerljivosti gradbenega trga v sosednjih EU državah (Avstrija, Nemčija,…), pa tudi zaradi tega, da bodo „suhomontažerski mojstri” lahko sami odgovorni vodje svojih del glede na določila nove gradbene zakonodaje.

Delovna skupina v katero so vključeni vidni predstavniki suhomontažne stroke, tudi našega združenja, je na centru za poklicno izobraževanje in na obrtni zbornici že pričela uvodne aktivnosti pri izdelavi potrebnega poklicnega standarda in drugih vsebin, ki so potrebne za vzpostavitev mojstrskega izobraževanja in opravljanja izpitov za področje suhe gradnje. Glede na predvideni obseg del in program prenove celotnega gradbenega področja lahko pričakujemo, da bo možno k prvim izpitom za mojstra suhomontažne gradnje pristopiti že v letu 2018.